Poročilo urada ameriškega trgovinskega predstavnika tako po poročanju tujih tiskovnih agencij ugotavlja, da julija potrjeni davek na nekatere prihodke velikih tehnoloških podjetij, ki se ga je prijela kratica Gafa po začetnicah ameriških velikanov Google, Apple, Facebook in Amazon, diskriminira in nesorazmerno bremeni podjetja iz ZDA ter ni skladen z mednarodnimi načeli davčne politike.
V uradu, ki ga vodi Robert Ligthizer, so tako zagrozili s protiukrepi v obliki kazenskih carin v višini do 100 odstotkov na 2,4 milijarde dolarjev francoskega blaga. Med izdelki, ki so se znašli na seznamu, so šampanjec, določene vrste sira (npr. Roquefort), jogurt, maslo, nekateri kozmetični izdelki, modni dodatki in porcelan.
"To je jasen signal, da bodo ZDA ukrepale proti ureditvam glede digitalnega davka, ki diskriminirajo ali kakor koli drugače neupravičeno bremenijo ameriška podjetja," je Lighthizer zapisal v izjavi za javnost. Dodal je, da se urad posveča "vse večjemu protekcionizmu članic EU, ki nepošteno cilja na ameriška podjetja, bodisi z davki na digitalne storitve ali z drugimi ukrepi, ki ciljajo na ameriške ponudnike digitalnih storitev".
V tej luči je Lighthizer opozoril, da bi lahko urad preiskavo razširil še na Avstrijo, Italijo in Turčijo. Vse to pomeni, da gre za novo fronto med EU in ZDA. Ukrepanje proti eni članici je namreč ukrepanje proti EU, s katero je v carinski uniji tudi Turčija.
Francoski finančni minister Bruno Le Maire je grožnje iz Washingtona že označil za nesprejemljive in v primeru uvedbe carin napovedal "oster odgovor EU". "Bili smo že v stiku z Evropsko komisijo in v primeru novih ameriških sankcij bi prišlo do jasnega odgovora evropske strani," je Le Maire povedal za radijsko postajo Radio Classique. Bi se pa bilo treba sporu po njegovem prepričanju izogniti, saj ta ne gre v korist trgovini, rasti in politični stabilnosti v svetu.
Tudi EU je zagotovila, da se bo na grožnje ZDA odzvala "kot eno". Tiskovni predstavnik Evropske komisije Daniel Rosario je ZDA namesto groženj pozval k dialogu. "Ostajamo mnenja, da je Svetovna trgovinska organizacija (WTO) prostor za naslavljanje trgovinskih sporov," je dodal.
Francoski parlament je sicer kljub rožljanju Trumpove administracije, ta je s protiukrepi grozila že poleti, zakon za uvedbo davka na nekatere prihodke velikih tehnoloških podjetij sprejel 11. julija. Ta določa triodstotni davek na prihodke tehnoloških podjetij, ki v svetu z digitalnimi dejavnostmi letno ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov, v Franciji pa več kot 25 milijonov evrov.
Francija se je sicer za nacionalni digitalni davek odločila, potem ko na evropski in globalni ravni za zdaj ni bilo preboja pri uvedbi enotne usklajene rešitve za obdavčitev. Podobne ukrepe je napovedalo še nekaj evropskih držav.
Države po svetu so sicer konec maja vendarle naredile korak v smeri uvedbe enotne davčne politike do internetnih velikanov. V okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč 129 držav potrdilo načrt dela pri uvajanju davka, ki bi pravičneje razdelil prihodke med države in multinacionalke. Med temi državami je tudi Slovenija. ZDA imajo medtem svoj, širši predlog, ki bi poleg velikih ameriških digitalnih gigantov lahko prizadel tudi evropske in azijske multinacionalke v drugih sektorjih.
V okviru skupine G7 so sicer v nadaljevanju dosegli dogovor o načrtu za obdavčitev digitalnih velikanov. Dogovor G7 predvideva, da se bodo razvite države v okviru OECD v letu 2020 vendarle sporazumele o globalno usklajenem digitalnem davku, kar pomeni, da še zdaleč ne gre za zaključeno zgodbo. Francija je napovedala, da bo svoj davek umaknila, ko bo mednarodno dogovorjeni davek uveljavljen, podjetjem pa bo že plačani nacionalni davek vrnila v obliki olajšav pri globalnem davku.