Zahod zadržan ob izidih turškega referenduma

V Bruslju so izide vzeli na znanje, obenem pa dodali, da bodo "glede na poročila o nepravilnostih" počakali na poročilo opazovalcev volitev.

"Ustavne spremembe in še posebej njihovo uresničevanje v praksi bomo ocenjevali v luči obveznosti Turčije kot kandidatke za članstvo v EU in kot članice Sveta Evrope," so v skupnem sporočilu zapisali predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn.

Tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je Turčijo opozoril, da bo morala po referendumu previdno ravnati in ohraniti vladavino prava. "Izjemnega pomena je zagotoviti neodvisnost pravosodja v skladu z načelom vladavine prava, kot to določa Evropska konvencija o človekovih pravicah," je zapisal.

Nemška Kanclerka Angela Merkel je v skupnem sporočilu z zunanjim ministrom Sigmarjem Gabrielom "po tej težki volilni kampanji" pozvala Erdogana k "spoštljivemu dialogu z vsemi političnimi in družbenimi silami v državi". Nemčija spoštuje pravico Turkov do spremembe ustave, izidi referenduma pa "kažejo, kako glooko razdeljena je turška družba". To pomeni veliko odgovornost za turške voditelje in predsednika Erdogana osebno, sta še zapisala Merklova in Gabriel.

Gabriel je že kmalu po objavi izidov referenduma, po katerih je za ustavne spremembe glasovalo 51,4 odstotka turških volivcev, na Twitterju zapisal, da je potrebno "ostati miren in nadaljevati s trezno glavo". Tudi velika turška skupnost v Nemčiji je sicer večinsko podprla ustavne spremembe, po katerih bo lahko Erdogan ostal na oblasti do leta 2029. Zanje je namreč po navedbah turške tiskovne agencije Anadolu glasovalo kar 63,1 odstotka turških volivcev, ki so glasove oddali v Nemčiji.

Po mnenju socialdemokratskega kandidata za nemškega kanclerja Martina Schulza tesen izid referenduma kaže, da "Erdogan ni Turčija", prizadevanja za demokracijo in človekove pravice pa se morajo nadaljevati. Vodja nemških Zelenih Cem Oezdemir je medtem dejal, da Turčija z Erdoganom na oblasti "ne bo mogla dobiti članstva v EU".

Tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je v prvem odzivu dejal, da Turčija ne more postati članica EU. Kot je dejal v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA, je referendum pokazal, kako zelo je država razdeljena, pa tudi, da se vse bolj oddaljuje od vladavine prava in demokracije. Glasovanje vidi kot jasen signal proti EU, po katerem bo sodelovanje Turčije z unijo še bolj zapleteno, ter poziva članice unije k "jasnemu odzivu".

Med v Avstriji živečimi Turki je ustavne spremembe na referendumu podprlo kar 73,5 odstotka glasujočih. Podobno, več kot 70-odstotno podporo, so ustavne spremembe dobile med Turki v Belgiji in na Nizozemskem, medtem ko so pri v Švici živečih Turkih zmagali nasprotniki ustavnih sprememb - podprlo jih je le 38 odstotkov glasujočih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po nedeljskem referendumu se bo danes sestala turška vlada. V skladu s spremembami ustave bodo v Turčiji po uvedbi predsedniškega sistema odpravili položaj premierja.

Medtem ko je Erdogan odločitev volivcev označil za zgodovinsko, del opozicije trdi, da je na referendumu prišlo do nepravilnosti in manipulacij, zato napovedujejo, da bodo izide izpodbijali. Volilna komisija je sporočila, da bodo končni izidi referenduma sicer znani v 11 dneh.

Glasovanje so opazovali predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki bodo predvidoma danes v Ankari objavili poročilo o poteku referenduma.

Skupno je referendum opazovalo 63 tujih opazovalcev iz 26 držav. Erdogan je že v nedeljo tujino pozval, naj spoštuje odločitev Turkov.