Zaev in Cipras naj bi dosegla "velik preboj" glede novega imena Makedonije

"Govorila sva o več možnostih in se strinjala glede ene, ki je sprejemljiva za obe strani," je poudaril Zaev, a ni pojasnil, za kakšno možnost gre. Dodal je, da bodo tako v Grčiji kot Makedoniji sledili pogovori o implementaciji rešitve, za katero sta se dogovorila. "Če je implementacija mogoča, najverjetneje imamo rešitev glede imena," je še povedal Zaev po poročanju tujih tiskovnih agencij.

"Ne moremo še govoriti o dogovoru," je kasneje na novinarski konferenci v Sofiji opozoril Cipras. Kot je dejal, sta z Zaevom prišla do ključne točke, a za rešitev je treba narediti več. Menil je, da sta strani pri iskanju rešitve za spor glede imena prehodili večji del poti, da pa je nekaj še ostaja.

Grški premier je še povedal, da bosta državi nadaljevali prizadevanja s ciljem doseči končni dogovor do konca junija. "Junij bo kritičen mesec," je ocenil. Makedonsko stran je ob tem pozval k hitremu razvoju dogodkov. Omenil je še možnost novega srečanja z Zaevom v začetku junija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi makedonski premier je izrazil upanje, da bodo rešitev imeli pred vrhom EU konec junija. "Če to ne bo mogoče, bomo nadaljevali prizadevanja za rešitev spora," je dodal.

EU bo junija odločala o začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo. Za Makedonijo je največji problem spor z Grčijo glede imena, za Albanijo pa skrbi nekaterih članic s Francijo na čelu glede organiziranega kriminala v državi.

Slovenija ocenjuje, da si Makedonija in Albanija zaslužita začetek pogajanj, je spomnil Cerar. Ob tem je izpostavil, da je Zaev danes povedal, da sta s Ciprasom dosegla dogovor o imenu, ki bi lahko bil dokončen, ga pa morata potrditi še vsak v svoji državi.

"Kot je bilo rečeno, je narejen veliki preboj na ravni dveh premierjev. Ta hip smo lahko optimistični, a počakajmo, kako bo po povratku obeh premierjev v državi," je povedal Cerar ob robu vrha v Sofiji.

Slovenski premier je še izpostavil, da je bistvo današnjega srečanja v Sofiji v tem, da se vsi zavzemajo za stabilnost in evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, čeprav za zdaj ni mogoče doseči dogovora o kakšnih datumih za vključitev teh držav v unijo.

Na vrhu so sicer po Cerarjevih besedah govorili zlasti o povezljivosti, tako na prometnem in energetskem kot na drugih področjih, kot sta sociala in kultura, sam pa je izpostavil digitalizacijo, ki se mu zdi izjemno pomembna za dobro povezljivost.

Premier je izpostavil tudi pomen sodelovanja na področju varnosti in migracij ter poudaril, da je Slovenija pomembno prispevala k zaprtju balkanske migracijske poti ter da jo v unijo prepoznavajo kot poznavalko regije.