Sodba bo zelo pomembna za vse posojilojemalce pri avstrijskih bankah, saj bi odločitev lahko veljala tudi v drugih podobnih postopkih. Posojila pri avstrijskih bankah je od osamosvojitve najelo veliko Slovencev v severovzhodni Sloveniji, neuradno nekaj tisoč, zaradi njih so številni izgubili premoženje na dražbah.
Renato Ritlop iz Fokovcev v Prekmurju toži banko, ker mu ni hotela izdati kontne kartice, s katero je mogoče ugotoviti dejanski dolg dolžnika, sodišče v Gradcu pa je marca odločilo, da je za ta spor pristojno.
T. i. afera sanjska posojila je najbolj odmevala v letih 2008 in 2009, ko so posojilojemalci začeli izgubljati premoženje, po njihovem prepričanju zaradi nepreglednosti in oderuških obresti.
Družina Berden iz Prekmurja je takrat na primer dokazovala, da so leta 1999 pri banki Raiffaisenbank St. Stefan-Jagersberg-Wolfsburg vzeli približno 24.000 evrov posojila. Odplačali naj bi okoli 34.000 evrov, kljub temu pa naj bi dolg banki znašal še približno 72.000 evrov. Ker dolžnikom terjatev ni uspelo več poravnavati, so jim na zahtevo upnika premoženje prodali za dobrih 93.000 evrov oziroma polovico vrednosti, kot jo je določil cenilec, to je 186.000 evrov.
Pri poslih so sodelovali številni posredniki, ki so ponujali posojila, notarji in odvetniki, agencije so stranke vozile na sedeže bank v Avstrijo in jim urejale vse potrebno za ureditev posojil, pa čeprav je bilo jasno, da bodo nekatere stranke težko vračale posojila, saj so bile po slovenskih predpisih posojilno nesposobne in so jih pred tem zavrnile slovenske banke.
Posojilojemalci so za zaščito svojih interesov ustanovili civilno pobudo, s primerom so se ukvarjali slovenski policisti, tožilci, tudi Komisija za preprečevanje korupcije, vendar pa nezakonitosti niso ugotovili, pa čeprav nekatere avstrijske banke do leta 2008 niso imele dovoljenja Banke Slovenije za izvajanje bančnih poslov na območju Slovenije. To sicer predstavlja kršitev bančne zakonodaje, vendar pa po ugotovitvah policije leta 2009 na veljavnost posojilnih pogodb, ki so jih fizične osebe z bivališčem v Sloveniji najemale v tujini, ne more vplivati.
Policisti so takrat pojasnjevali, da so o morebitnem obstoju elementov uradno pregonljivih kaznivih dejanj zaprosili za mnenje Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti, to pa tudi vrhovno državno tožilstvo. Slednje je opredelilo, da v danih primerih posojilojemalci niso žrtve kaznivega dejanja, saj so dobili posojila po običajnih obrestnih merah, celo ugodnejših, kot so jih tedaj ponujale banke v naši državi.
Tudi v zvezi s posojili, ki so jih pri eni od avstrijskih bank najemali člani policijskega in carinskega sindikata, policija leta 2009 ni potrdila suma kaznivih dejanj. Do leta 2004 so namreč predstavniki avstrijske banke hodili v Slovenijo ter v policijskih prostorih od kreditojemalcev pobirali gotovinske obroke.