Na novinarsko vprašanje, kdo je zaslužen za petkov dogovor, je Mesić, ki se sicer v Splitu udeležuje obeležitvi 65. obletnice obnove Hajduka, dejal, da je manj pomembno, kdo je koliko prispeval k dogovoru, da pa je dejstvo, da je "premierka zabila gol". Kljub temu je pristavil, da so zaslužni vsi, ki so argumentirano zastopali Hrvaško v vseh institucijah.
Najpomembnejše pa je po njegovem to, da je Evropa dojela, da Hrvaška lahko uresniči svoj strateški cilj.
V svojem znanem slogu je še pristavil, da bodo Slovenci in Hrvati po rešitvi spora o meji to skupaj proslavili v gostilni, plačati pa bi morali Slovenci, ker so prvi vstopili v EU, še navaja Hina.
Hrvaška premierka Jadranka Kosor se je danes v Zagrebu sestala s člani skupine hrvaških pogajalcev z EU. Njen vodja Vladimir Drobnjak je po srečanju izrazil zadovoljstvo s petkovim srečanjem Kosorjeve s slovenskim premierom Borutom Pahorjem in izrazil optimizem glede pristopnih pogajanj z EU.
Kot je dejal Drobnjak, do konca leta pričakujejo po možnosti odprtje vseh pogajalskih poglavij, zaprtje velikega števila poglavij ter "dobro dinamiko v pogovorih", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Današnji sestanek je bil po njegovih besedah usmerjen v niz zelo konkretnih vprašanj, bil pa je tudi zelo dobra priložnost za oceno položaja pri posameznih pogajalskih poglavjih ter za dogovor o tem, kako naprej do konca leta. Kot je dejal, so ugotovili, da jim pri veliko poglavjih kaže zelo dobro.
Drobnjak je tudi izrazil optimizem glede zaključka pogajanj z unijo in obenem zadovoljstvo s petkovim dogovorom Kosorjeve in Pahorja o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU in o rešitvi spora o meji s posredovanjem EU. Dogovor pomeni veliko spodbudo za vse pogajalce za nadaljnja prizadevanja, je še dejal.
Osrednji hrvaški dnevniki so danes veliko pozornosti namenili petkovemu dogovoru premierov Slovenije in Hrvaške, ki bi lahko pripeljal do konca blokade hrvaških pogajanj z EU. Večernji in Jutarnji list izpostavljata uspešnost hrvaške premierke Jadranke Kosor glede na njenega predhodnika Iva Sanaderja.
Večernji list je na naslovnici dogodek ob fotografiji Kosorjeve obeležil z naslovom "Uspela, pri čemer nista uspela ne Sanader ne Račan", tematiki pa je posvetil tri strani. Tako je med drugim objavil tudi krajši pogovor s Kosorjevo, v katerem je ponovila, da sta državi z dogovorom odprli novo poglavje v odnosih in da sta "na pragu rešitve problema". Na vprašanje, kako ji je uspelo doseči dogovor, kar ni uspelo ne bivšemu premieru Ivu Sanaderju niti prav tako bivšemu premieru, pokojnemu Ivici Račanu, pa je kratko odgovorila, da ne želi govoriti o tem, kaj je bilo prej.
Tudi komentatorka Jutarnjega lista je svoj komentar naslovila s "Kosorjeva uspešnejša od Sanaderja", dogovor s Slovenijo pa izpostavila kot njen "prvi velik uspeh" na položaju premierke. Komentatorka njen uspeh umesti v širši kontekst okoliščin, saj sta državi po več mesecih ugotovili, da je politika zaostrovanja izčrpana, pomembna se je zdi tudi pomoč Washingtona in Bruslja pri razumevanju, da je potreben kompromis, pa tudi diskretna vključitev ZDA v reševanje spora.
Kosorjeva se je pokazala kot veliko bolj realna od Sanaderja. "On je verjel, da mu bo prijateljstvo z evropskimi šefi rešilo vse probleme, ona pa je dojela, da mora nekaj tudi sama narediti. Na koncu je svojega predhodnika uspela prekositi, kjer je misli, da je najmočnejši. Rešila je zunanjepolitični problem, v katerem se je zagozdil Sanader," piše Jutarnji list.
V komentarju z naslovom "Kako je EU deblokirala pogajanja" pa je Jutarnji list poudaril, da je imela Švedska glavno vlogo pri zlomu slovenske blokade, meni pa tudi, da se ne gre prezgodaj veseliti, saj lahko slovenski parlament izpodbije dogovor Kosorjeve in slovenskega premiera Boruta Pahorja.
Komentator navaja, da naj bi mu več tujih diplomatov že kmalu po odstopu Sanaderja pred dvema mesecema zatrdilo, da "je deblokada rešena zadeva in da se bo zgodila jeseni", saj naj bi Slovenija podlegla močnim evropskim pritiskom. S tem načelnim dogovorom naj bi bil seznanjen tudi že Sanader, ki je sicer med razlogi za nepričakovani odstop v začetku julija navedel tudi slovensko blokado hrvaškega približevanja EU in nedejavnost EU.