"Naše meje so odprte, saj smo v schengnu in tisti, ki pridejo k nam in ne želijo ostati, imajo pravico oditi. Nikogar ne bomo zadrževali za rešetkami," je dejal Szczerski. Izpostavil je, da Poljska obravnava vse prošnje za azil, ki jih prejme, a da 90 odstotkov prošenj zavrne, saj so pogoji zelo strogi.
Poljska ob tem brani tudi svojo zunanjo mejo schengenskega območja in prispeva k pomoči za države, ki se soočajo z begunsko krizo, je še izpostavil Szczerski. Dejal je, da bodo sredstva prispevali tudi v okviru pomoči Turčiji.
Državni sekretar v kabinetu poljskega predsednika Andrzeja Dude je poudaril, da je Poljska skupaj z drugimi državami že septembra lani predlagala okrepitev varovanja zunanjih meja, boljše sodelovanje s tretjimi državami in preprečevanje tihotapljenja ljudi skupina držav, a so bili pri tem predlogu zavrnjeni.
Povedal je, da za neuspešno reševanje begunske krize ne želi kriviti ostalih držav. Želi le, da bi se iz tega čim več naučili, saj zdaj vsi plačujejo ceno napak. S tem pa so povzročili tudi veliko humanitarno krizo.
Poljska bo julija v Varšavi gostila vrh držav zveze Nato, od katerega Poljaki pričakujejo, da bodo voditelji držav sprejeli odločitev, ki bo usmerjena v prihodnost. Prizadevajo si, da bi se Nato vrnil k svojim koreninam in zagotovil predvsem varnost lastnega območja.
Dejal je, da mora dogovor temeljiti na obrambi, pri čemer je izpostavil, da morajo države okrepiti svoje obrambne sile. Po njegovih besedah je pomembno tudi povečanje navzočnosti držav, izpostavil pa je tudi pomen dialoga z državami, ki niso članice povezave. Povedal je, da je Poljska odprta za pogovore z Rusijo, a da morajo ti pogovori temeljiti na skupnih načelih in spoštovanju mednarodnega prava.