Grčija je namreč edina država v Evropski uniji, kjer se je v razreševanju družinskih sporov med muslimansko manjšino uporabljalo šeriatsko pravo, zdaj pa to ne bo več obveznost, ampak možnost.
V skladu z mirovnima pogodbama iz Sevresa (1920) in Lausanne (1923) je več tisoč muslimanov, ki so po razpadu Osmanskega cesarstva postali državljani Grčije, lahko ohranilo svoje muslimanske običaje, pa tudi šeriatsko pravo v razreševanju družinskih sporov, zlasti ločitev, skrbništva nad otroki ali dedovanja.
Teh zadev tako doslej niso urejala grška sodišča, ampak islamski muftiji. In uporaba šeriatskega prava je bila za pripadnike islamske manjšine v Grčiji - v Trakiji na severovzhodu države jih živi okoli 110.000 - obveznost, ne pa možnost.
To pa je ustvarilo kar nekaj težav in eden tovrstnih primerov je prišel tudi pred Evropsko sodišče za človekove pravice, ki o zadevi še odloča. Hatijah Mola Sali, 67-letna vdova se je s sestrama pokojnega moža zapletla v spor glede dediščine. Ko se je obranila na "posvetno" sodišče, je najprej zmagala, a je grško vrhovno sodišče leta 2013 razsodilo, da lahko pravice o dedovanju med muslimani razreši samo mufti.
To je v državi tedaj povzročilo precej zgražanja in grška vlada pod vodstvom Aleksisa Ciprasa se je odločila, da uzakoni uporabo šeriatskega prava le še kot možnost, če se obe stranki za to strinjata. Cipras je torkovo odločitev parlamenta v Atenah pozdravil kot zgodovinski korak k zagotovitvi enakih pravic za vse Grke, poroča nemška tiskovna agencija dpa.