Sodišče je Yoona spoznalo krivega vodenja upora, saj da je bila njegova razglasitev vojnega stanja decembra 2024 namerna zarota, s katero je poskušal ohromiti južnokorejski državni zbor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Razglasitev vojnega stanja je povzročila ogromne družbene posledice in težko je najti kakršne koli znake, da bi se obtoženi zaradi tega pokesal," je povedal predsedujoči sodnik Ji Gwi-yeon.

Yoon je decembra 2024 v televizijskem nagovoru nenadoma razglasil vojno stanje in ob tem dejal, da so potrebni drastični ukrepi, da bi izkoreninili "protidržavne sile". Predsedujoči sodnik Ji je dejal, da je Yoon nato v stavbo državnega zbora poslal vojake z namenom, da bi utišal svoje politične nasprotnike.

Tožilstvo v Seulu je za 65-letnega Yoona sicer zahtevalo izrek smrtne kazni.

Yoon je ves čas zanikal, da bi karkoli storil narobe. Trdil je, da si je prizadeval "zaščititi svobodo" in ponovno vzpostaviti ustavni red. Dejal je, da se je boril proti "zakonodajni diktaturi", ki jo je po njegovih besedah vodila opozicija.

Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa se Yoon na sodbo lahko pritoži. Njegov odvetnik sicer trdi, da sodba ni bila podprta z dokazi in da je sodnik pred izrekom kazni sledil vnaprej napisanemu scenariju, poroča britanski BBC.

Poleg Yoona so pred zatožno klop stopili še drugi uradniki njegove vlade. Nekdanji obrambni minister Kim Yong-hyun je bil obsojen na 30 let zapora. Med obtoženimi sta bila nekdanji vodja preiskovalnega urada na obrambnem ministrstvu in nekdanji uradnik policijskega preiskovalnega urada spoznana za nedolžna.

Nekdanji predsednik je Južno Korejo pahnil v politično krizo, ko je konec leta 2024 sicer neuspešno poskušal uvesti vojno stanje v državi. Januarja lani so ga tamkajšnji organi pregona pridržali. Yoona so nato s položaja predsednika odstavili aprila lani. Nasledil ga je Lee Jae-myung, ki je junija lani zmagal na volitvah.