Ruske predsedniške volitve: Putin je prepričljivo zmagal

Putinov najbližji protikandidat, predstavnik ruske komunistične partije Pavel Grudinin, je po 70 odstotkih preštetih glasov prejel 12,92 odstotka, nacionalist Vladimir Žirinovski pa 6,2 odstotka glasov. Televizijska voditeljica Ksenija Sobčak je prejela 1,48 odstotka, ostali štiri kandidati pa po manj kot odstotek glasov, kažejo podatki državne volilne komisije.

Putin se je na izid volitev odzval na koncertu v Moskvi, ki je bil organiziran ob obletnici pripojitve Krima k Rusiji, in se volivcem zahvalil za izkazano podporo. "Obračam se na vas, ki ste se zbrali tukaj, in vsem ostalim širom države. Hvala vam za podporo," je dejal.

Poudaril je, da v tovrstni podpori vidi zaupanje državljanov in upanje za nadaljnji razvoj države. Ruse je ob tem pozval, naj obdržijo enotnost.

Napovedal je tudi, da bo po njegovi inavguracij, ki bo 7. maja, prišlo do sprememb v vladi. Na vprašanje novinarja, ali razmišlja o še enem predsedniškemu mandatu leta 2030, je odgovoril, da ga to vprašanje spominja na vprašanje, ali bo doživel 100 let.

Putinu je za zmago že čestital srbski predsednik Aleksander Vučić.

Ruski predsednik je ob tej priložnosti tudi zavrnil odgovornost za napad na nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer, ki se zaradi napada z živčnim strupom v Veliki Britaniji borita za življenje. Kot je dejal, je za napad izvedel iz medijev.

Uradnih podatkov o volilni udeležbi še ni bilo zaslediti. Volilna komisija je sicer ves dan poročala, da je volilna udeležba višja kot na volitvah leta 2015, ko je bila na koncu več kot 65-odstotna. A sodeč po vzporednih volitvah naj bi bila na koncu malo nižja, 63,7-odstotna.

Putinova prepričljiva zmaga je bila pričakovana, vprašanje je bilo le, ali bo prejel več kot 70 odstotkov glasov, kolikor so mu napovedovale ankete, ali manj. Sodeč po vzporednih volitvah mu je uspel "veliki met" - po anketi centra VCIOM je dobil 73,9 odstotka, po anketi tiskovne agencije RIA pa celo 76,3 odstotka, so poročale tuje tiskovne agencije. Na prejšnjih volitvah leta 2012 je Putin slavil s 63,6-odstotno podporo.

Prvi zanesljivejši uradni volilni izidi so sledili že nekaj ur kasneje - zaradi velikih časovnih razlik, saj Rusija obsega kar 11 različnih časovnih pasov, so se volišča na vzhodu Rusije, še posebej pa na Daljnem vzhodu in Sibiriji, namreč zaprla več ur pred tistimi na zahodu, tako da so lahko vmes prešteli že večji del glasovnic. Najdlje bo medtem trajalo štetje glasov v milijonskih metropolah v evropskem delu Rusije.

Putin je svoj glas oddal že zjutraj na enem od volišč v Moskvi. Ob tem je dejal, da je "prepričan v pravilnost programa, ki ga predlagam za državo". Volilnega izida ni želel napovedovati. Kot je zatrdil, mu je vseeno, s kakšno prednostjo bo zmagal, zadovoljen bo z vsakim odstotkom, ki mu bo omogočil nadaljnje "izpolnjevanje nalog predsednika".

Ker je bil izid volitev bolj ali manj znan vnaprej, so se v Kremlju predvsem bali, da bo volitve zaznamovala nizka udeležba, ki bi zmanjšala legitimnost rezultata, zato so vložili veliko truda v prepričevanje Rusov, naj pridejo na volišča. Še posebej so pritisk, da morajo na volišča, čutili javni uslužbenci, policisti, študentje. Tudi sam Putin je v petek znova pozval državljane, naj se udeležijo volitev.

Ruska volilna komisija je skozi ves dan poročala, da je udeležba visoka, občutno višja kot leta 2012. Na številnih voliščih so odmevale patriotske pesmi, ljudem so delili brezplačno hrano in jih na volišča vozili kar z avtobusi, za otroke so celo pripravili posebne zabavne programe.

Volitve so sicer po navedbah opazovalcev iz vrst ruske opozicije zaznamovale številne kršitve. Kot se je izrazil opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki so mu zaradi pogojne obsodbe na zaporno kazen pred petimi leti prepovedali udeležbo na volitvah, zato je pozval k njihovemu bojkotu, smo bili danes priča "kršitvam brez primere". Navalni je sicer na volišča po vsej državi poslal 33.000 svojih opazovalcev, ki pa jim na številnih voliščih niso dovolili niti vstopa, da bi lahko opravili svoje delo.

Ruska nevladna organizacija Golos, ki je blizu opoziciji, je sporočila, da je zabeležila več kot 2600 primerov volilnih nepravilnosti. Med drugim so zabeležili številne primere večkratnega glasovanja, spreminjanja seznamov volilnih upravičencev, skrivanja volilnih skrinjic pred kamerami opazovalcev in pa predvsem različne pritiske oblasti, da ljudje morajo na volišča.

Predsednica ruske volilne komisije Ela Pamfilova je obtožbe o kršitvah medtem že zavrnila in ocenila, da opazovalci "nekaterih situacij ne interpretirajo pravilno". Tudi rusko notranje ministrstvo je sporočilo, da niso zabeležili večjih kršitev, ki bi lahko vplivale zakonitost volitev.

Oblasti so sicer poročale o številnih kibernetskih napadih iz tujine, med drugim na strežnike volilne komisije in na sistem za avtomatsko štetje glasov, ki pa naj bi jih uspešno odbili.

Tuji opazovalci - med drugim kakih 600 iz Organizacije za varnost in sodelovanja v Evropi (Ovse) -, ki so spremljali volitve, naj bi svojo oceno po napovedih podali v ponedeljek.

65-letni Putin, ki Rusiji kot predsednik ali premier vlada že vse od leta 1999, sicer na tokratnih volitvah ni imel prave konkurence, saj so njegovega glavnega rivala Navalnega iz tekme izločili. S Putinom se je tako za predsedniški položaj pomerilo sedem kandidatov.

Ruskega predsednika so volili tudi na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija priključila pred natanko štirimi leti. Na volišča je bilo tam pozvanih 1,5 milijona ljudi, za Putina pa je volilo 90 odstotkov tistih, ki so se udeležili volitev. Ukrajina glasovanju na Krimu sicer ostro nasprotuje in ukrajinske oblasti so zato protestno blokirale ruske konzulate in veleposlaništvo. Moskva je Kijevu zato očitala, da je Rusom v Ukrajini preprečila glasovanje. Francija je že sporočila, da volitev na Krimu ne priznava.

To bo Putinov že četrti predsedniški mandat in morda tudi zadnji, saj ustava dovoljuje zgolj dva zaporedna šestletna mandata. V preteklosti ga to sicer ni ustavilo. Putin bi tako lahko leta 2024 tako kot že leta 2008 na primer znova postal premier, nato pa bi se lahko znova potegoval za predsedniški položaj.