V nagovoru ob prisegi je dejal, da si bo prizadeval, da bo Srbija boljša in bolj srečna država, za kar pa je potrebna enotnost. Zagotovil je, da bosta mir in stabilnost doma in v regiji še naprej v središču njegovega delovanja.
Poslancem je na slovesni seji ob prisegi dejal, da ga ob "prevzemanju te svete dolžnosti" prevevata strah in upanje. Obljubil je, da si bo vsak dan prizadeval in boril za enotnost, saj je do omenjenih ciljev mogoče priti le skupaj.
"Meni (enotnost) ni potrebna, politično sem uresničen, že zdavnaj, na volitvah, sem izživel svoje politične ambicije, podrl sem vse volilne rekorde, nimam več kaj doseči na tem nebu, a je ta enotnost potrebna Srbiji in vsakemu človeku v njej," je dejal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.
Mir in stabilnost bosta po njegovih besedah v središču njegovega delovanja. "Da bi se uspeli ohraniti, moramo govoriti z vsemi, a tudi krepiti svoje obrambne kapacitete, ker samo tako lahko obvarujemo državo pred tistimi, ki nam vsakodnevno grozijo, javno in odprto, a tudi tiho in prikrito", je dejal.
Obljubil je, da bo branil politiko nevtralnosti, a tudi sodelovanja, saj je zavezan gradnji boljših in drugačnih odnosov. Izpostavil je pomen sodelovanja in miru na Zahodnem Balkanu. Zavzel se je za okrepitev gospodarskega in drugega sodelovanja v regiji, kot tudi za usmerjenost v prihodnost, tako da bi "razlike v regiji postale prednost, ne pa podlaga za spore".
Kot je dejal, želi zato začeti znotraj Srbije dialog o vprašanju Kosova, brez predsodkov, a ob spoštovanju ustave. Meni, da morajo biti odprti in se osvoboditi mitskega pristopa.
Izrazil je željo po izboljšanju odnosov s Hrvaško in nadaljnji krepitvi odnosov z ostalim državami v regiji, pa tudi zavezanost poti v EU, kot tudi nadaljevanju prijateljskih odnosov z Rusijo in Kitajsko.
Dodal je še, da bo kot predsednik Srbije "vedno na strani srbske skupnosti v sosedstvu" - na strani srbske entitete v BiH Republike srbske, pa tudi Srbov v Črni gori, Hrvaški, Makedoniji, Sloveniji in Romuniji, ter da bo pomagal pri ohranitvi cerkva in samostanov srbske pravoslavne cerkve v teh državah.
"Ne glejte nazaj, temveč naprej, v državo svojih otrok in ne v državo svojih dedkov," je pred tem zbranim pristašem svoje Srbske napredne stranke pred parlamentom dejal Vučić, ki je po treh letih na premierskem stolčku nato prevzel predsedniški položaj po zmagi na volitvah 2. aprila.
Slovesni prisegi v parlamentu so ob dosedanjem predsedniku Tomislavu Nikoliću prisostvovali tudi člani vlade, diplomatskega zbora in verskih skupnosti, pa tudi predsednik Republike srbske Milorad Dodik. Nekaj opozicijskih poslancev se posebnega zasedanja parlamenta ni udeležilo.
Nikolić mu je nato v predsedniški rezidenci na posebni slovesnosti predal posle.
Slovesna inavguracija bo sicer potekala 23. junija. Do takrat naj bi bila imenovana že nova vlada, a se Vučić še ni odločil, kdo bo novi premier. Vlado bo sicer do tedaj vodil dosedanji prvi podpredsednik vlade in zunanji minister Ivica Dačić.
Na svoji zadnji novinarski konferenci kot predsednik vlade je sicer Vučić v torek še napovedal, da bo kmalu odstopil s čela Srbske napredne stranke. Pred današnjo prisego je v torek že odstopil s položaja premierja, parlament pa je danes odstop potrdil. S tem se je končal tudi mandat njegove vlade, oblikovane pred manj kot letom dni po predčasnih parlamentarnih volitvah.
47-letni Vučić je s 55,08 odstotka glasov zmagal v prvem krogu predsedniških volitev 2. aprila. S politiko se ukvarja že skoraj pol življenja, najvišji, a formalno manj vpliven položaj predsednika države, pa je prevzel po treh letih na čelu vlade. Nastopil ga je kljub množičnim protestom zaradi vrste domnevnih nepravilnosti na volitvah.
