Srbija v minulem letu ni napredovala na evropski poti, Albanija in Črna gora pa sta približevanje po drugi strani močno pospešili.

Vučić je v torek napovedal, da bo Bruslju predlagal idejo, da se vse kandidatke z območja Zahodnega Balkana hkrati sprejme v EU kot polnopravne članice. "Če sprejmete eno, dve ali tri od nas - kaj bo potem z ostalimi? Kako se bomo s tem spopadli? Kako bomo rešili vsa odprta vprašanja?" je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug izjavil na gospodarskem forumu v Beogradu Beltalks.

Kot je še dejal, ve, da vsi govorijo o usklajenosti, vendar pa po njegovih ocenah tu ne gre samo za prihodnost regije, temveč za za prihodnost Evrope. "Če želi kdo razumeti geopolitiko, je to edina stvar, ki jo lahko EU stori: sprejme nas vse skupaj, brez meja med nami. Srbi se bodo počutili bolje, Bošnjaki se bodo počutili bolje, Albanci se bodo počutili bolje," je dodal.

To idejo bo, kot je dejal, predstavil predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen drevi na delovni večerji v Bruslju.

Na predlog Vučića je sicer že v torek na družbenem omrežju X odgovoril črnogorski premier Milojko Spajić. Strinjal se je, da bi EU morala biti končni cilj za celoten Zahodni Balkan, a da jih bo Črna gora tam čakala že leta 2028. "Navijamo, da res pohitite in pospešite preostale kandidate iz okolice," je dodal.

Črna gora je med šesterico držav z Zahodnega Balkana najbližje članstvu v EU. Pristopna pogajanja želi končati do konca prihodnjega leta. Tik za njo je Albanija, ki je minuli mesec odprla še zadnjega od skupno šestih sklopov pogajalskih poglavij, pristopna pogajanja pa želi končati do konca leta 2027. Evropska komisija ocenjuje, da lahko to obema uspe, če bosta ohranili hitrost sprejemanja potrebnih reform.

Srbija zadnja tri leta in pol medtem ni odprla niti enega novega pogajalskega poglavja. Izvajanje reform, potrebnih za pridružitev EU, se je v zadnjem letu po ocenah Bruslja bistveno upočasnilo, na področju svobode izražanja je nazadovala, prav tako pa še vedno ni uskladila svoje zunanje politike z evropsko.

Tudi Severna Makedonija, BiH in Kosovo v zadnjem letu niso naredile bistvenega napredka na poti v unijo.

Skopje mora pred začetkom vsebinskih pogajanj dopolniti ustavo in vanjo vpisati bolgarsko manjšino, BiH še čaka na uradni začetek pristopnih pogajanj, za kar sta ključna pravosodna reforma in imenovanje glavnega pogajalca v pristopnih pogajanjih, Kosovo pa ostaja edina od držav Zahodnega Balkana, ki še nima statusa kandidatke za članstvo.