Drugi dan srečanja v italijanski l'Aquili so se voditeljem skupine G8 najprej pridružili voditelji najpomembnejših razvijajočih se držav - Kitajske, Indije, Brazilije, Mehike in Južnoafriške republike (G5), ter Egipta, beseda pa je tekla predvsem o podnebnih spremembah in svetovni trgovini, pri čemer je bil dosežen določen napredek.
Popoldne se voditeljem G8, G5 in Egipta pridružujejo še voditelji Avstralije, Indonezije in Južne Koreje, torej preostalih držav iz Foruma velikih gospodarstev, ki predstavljajo 80 odstotkov vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov in so zato ključna skupina za pogovore o globalnem boju proti podnebnim spremembam.
Obenem bo v razpravi sodeloval tudi danski premier Lars Lokke Rasmussen, saj bo beseda popoldne tekla o pripravah na decembrsko svetovno podnebno konferenco, ki jo bo gostila danska prestolnica Koebenhavn in na kateri naj bi se svetovne države dogovorile o novem globalnem režimu v boju proti podnebnim spremembam po poteku veljavnosti Kjotskega protokola leta 2012.
Kot poročajo tuje tiskovne agencije, ki se sklicujejo na neimenovane diplomatske vire, naj bi voditelji 16 držav iz Foruma velikih gospodarstev - ob odsotnosti kitajskega predsednika Hu Jintaa, ki je Italijo zapustil že v sredo, zaradi česar največje med hitro rastočimi gospodarstvi zastopa nižja delegacija - dosegli soglasje glede cilja, da se dvig povprečne globalne temperature omeji na dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo oz. koncem 18. stoletja.
V osnutku skupne izjave šestnajsterice naj bi tako pisalo, da "Forum velikih gospodarstev priznava, da povečanje povprečne globalne temperature ne sme preseči dveh stopinj Celzija glede na predindustrijske ravni". Najpomembnejša svetovna gospodarstva naj bi tako pritrdila opozorilom znanstvene stroke, da je tak dvig skrajna zgornja meja, ki še omogoča relativno obvladljive posledice podnebnih sprememb.
Soglasja glede konkretnih zavez, da bi ta cilj uresničili, pa zaenkrat ni, saj so se voditelji kot kaže uskladili le glede tega, da bodo "oblikovali skupen cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2050", vendar pa predvsem zaradi vztrajanja Kitajske, ki je v absolutnem obsegu že postala največji vir svetovnih izpustov, niso dosegli soglasja o 50-odstotnem zmanjšanju.
Države G8 so že v sredo izrazile potrebo po 50-odstotnem zmanjšanju izpustov do leta 2050, pri čemer naj bi stare industrijsko razvite države svoje izpuste oklestile za najmanj 80 odstotkov. Zelo pomembna podrobnost izhodiščnega leta - leto 1990 ali kakšno kasnejše leto - pa ostaja odprta. Predvsem ZDA in Japonski je namreč kasnejše leto, npr. 2005, bolj po godu, saj so v obdobju med 1990 in 2005 v obeh državah precej povečali izpuste.
Nekateri, med njimi predstavniki držav v razvoju in tudi najvidnejši politiki EU, sicer opozarjajo, da so za učinkovit boj proti podnebnim spremembam potrebni tudi srednjeročni cilji (do leta 2020), kjer pa je EU s svojo zavezo o 20-odstotnem zmanjšanju izpustov do tega leta glede na 1990 daleč najbolj ambiciozna. Voditelji G8 v sredo niso omenjali nobenih srednjeročnih zavez, le da bodo sprejeli ukrepe za "robustno" srednjeročno zmanjšanje izpustov.
Hitro rastoča gospodarstva v zameno za svoja prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam sicer zahtevajo finančno pomoč in prenos tehnologije s strani razvitih držav za oz. v države v razvoju, s katerima se bodo te lahko prilagodile na podnebne spremembe in zmanjšale uporabo fosilnih goriv pri svojem razvoju. Zelo grobe ocene so, da bi celoten obseg te pomoči razvitih lahko znašal okoli 150 milijard dolarjev.
Države v razvoju namreč vseskozi v pripravah na decembrsko svetovno podnebno konferenco poudarjajo, da na prebivalca še vedno ustvarijo veliko manj izpustov kot razvite države, poleg tega pa je njihova 'zgodovinska odgovornost' za podnebne spremembe veliko manjša. Ne želijo tudi, da bi ukrepi v boju proti podnebnim spremembam omejevali njihovo dohitevanje razvitih.
Razvite države, še posebej ZDA in članice EU, pa po drugi strani vztrajajo, da je za uspeh boja proti podnebnim spremembam neizbežno tudi konkretno sodelovanje najhitreje rastočih gospodarstev. Ta že razvijajo tudi obnovljive vire energije in jedrsko energijo, vendar pa so v veliki meri še vedno odvisne od fosilnih goriv. Kjotski protokol sicer držav v razvoju ne zavezuje.
Generalni sekretar ZN Bank Ki Moon je sicer danes kritiziral voditelje G8, da so v boju proti podnebnim spremembam sprejele premalo zavez na srednji rok. Poleg tega je pozval tudi k tehnološki in finančni pomoči za države v razvoju.
Končno presojo o pomenu odločitev na tokratnem srečanju za boj proti podnebnim spremembam je po mnenju poznavalcev zaenkrat težko podati, saj je pred decembrsko konferenco v danski prestolnici pričakovati še zelo naporna usklajevanja. Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer dogovor označila za napredek, čeprav bo potrebno še veliko naporov za dogovor o konkretnih srednjeročnih ciljih do decembra, v katerega pa verjame.
Skupini G8 in G5 sta se istočasno zavzeli za "ambiciozen in uravnotežen" zaključek pogajanj o nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine (t.i. kroga iz Dohe), ki z veliko težavami trajajo že osem let in so trenutno zastala, do leta 2010, ter napovedali, da se bosta "upirali protekcionizmu in spodbujali odprtost trgovine in naložb".
Obseg svetovne trgovine naj bi se zaradi finančne in gospodarske krize v letošnjem letu po zadnjih napovedih skrčil za okoli 12 odstotkov, vse večje pa so bojazni, da se bo zaradi raznih fiskalnih spodbud za domača gospodarstva v svetovno gospodarstvo prikradel protekcionizem.
Krog iz Dohe je zastal predvsem zaradi nesoglasij med razvitimi državami in državami v razvoju ter med velikimi industrijskimi državami in velikimi kmetijskimi proizvajalci, za njegov čim prejšnji zaključek pa se zavzemajo tudi v EU oz. v Evropski komisiji, ki vodi pogajanja v imenu unije.
Države G8 in G5 so se sodeč po osnutku skupne izjave zavezale tudi, da se ne bodo zatekale k devalvacijam nacionalnih valut s ciljem povečanja cenovne konkurenčnosti in da bodo spodbujale stabilen in dobro delujoč mednarodni monetarni sistem. Predvsem države Bric - Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska si že dlje časa prizadevajo za bolj raznolik mednarodni monetarni sistem.
Rusija in Brazilija sta previdno omenjali tudi zmanjšanje pomena dolarja kot najpomembnejše svetovne rezervne valute, medtem ko je bila Kitajska zaradi svojega velikanskega dolarskega rezervnega premoženja nekoliko bolj zadržana. V vsakem primeru so države poudarjale, da gre za dolgoročne cilje, v tokratnem osnutku skupne izjave pa dolar ni omenjen. Uporabljeno besedilo je tako povzeto iz sklepov aprilskega vrha skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih gospodarstev (G20) v Londonu.