EU je izredni vrh o begunski krizi v Sredozemlju sklicala po brodolomu ob libijski obali konec minulega tedna, v katerem naj bi po podatkih ZN umrlo več kot 800 ljudi. V prihodnjih mesecih naj bi se jih na pot čez Sredozemlje po zatočišče in boljše življenje v Evropi odpravilo še do milijon.
Voditelji članic EU so včeraj sprejeli štiri politične zaveze: za krepitev navzočnosti EU na morju, boj proti trgovcem z ljudmi, preprečevanje nezakonitih migracij in krepitev notranje solidarnosti.
Prednostna naloga je preprečiti, da še več ljudi umre v morju. S tem ciljem so se zavezali k okrepitvi evropskih operacij Triton in Pozejdon v okviru agencije za nadzor zunanje meje Frontex, vsaj s potrojitvijo finančnih sredstev za leti 2015 in 2016 ter s krepitvijo drugih sredstev, s čimer naj bi izboljšali iskanje in reševanje.
Mesečni proračun Tritona je sedaj tri milijone evrov. Patruljira lahko le do 30 navtičnih milj od meje EU. Ta evropska operacija sicer ni pristojna za iskanje in reševanje v Sredozemlju, temveč le za nadzor meje s patruljiranjem v bližini obale.
Sprememb mandata Tritona ne bo, a v EU kljub temu pričakujejo, da bo podvojitev njegovega proračuna okrepila prizadevanja za iskanje in reševanje, saj je v skladu s pomorskim pravom vsako plovilo dolžno nuditi pomoč ljudem v stiski.
Nemčija je pripravljena pomagati z dvema ladjama. Dve ladji je ponudila tudi Francija, Belgija pa eno. Velika Britanija je ponudila ladjo kraljeve mornarice, tri helikopterje in dve patruljni ladji.
Slovenija je od septembra pripravljena znova pomagati z vojaško ladjo Triglav, ki se je že izkazala s sodelovanjem v italijanski operaciji Mare Nostrum, je povedal premier Miro Cerar.
Štirje meseci operativnega delovanja Triglava bi po izračunih vlade stali okoli 1,6 milijona evrov. Ta sredstva je po Cerarjevih besedah do neke mere oziroma v celoti zmožna zagotoviti Slovenija sama. Ker so to znatna sredstva, bodo preučili možnosti, koliko jih lahko pokrije EU, je pa Slovenija pripravljeni sama nekaj prispevati, da tako pokaže humanitarno noto s konkretnimi dejanji.
Drugi cilj EU je preprečiti odhod prenatrpanih čolnov in ladij iz Libije, ki je zaradi splošne nestabilnosti, nenadzorovanih mej in bližine Evrope glavna izstopna migracijska točka.
Vrh EU se je zavezal k ukrepanju za uničenje poslovnega modela tihotapcev z ljudmi s "krepitvijo sistematičnih prizadevanj za odkrivanje, zaseg in uničenje njihovih plovil pred uporabo", piše v izjavi.
EU pri tem razmišlja o možnosti vzpostavitve vojaške operacije, podobne pomorski operaciji za boj proti piratom ob somalijski obali Atalanti.
Vrh je visoki zunanjepolitični predstavnici unije Federici Mogherini naložil, naj takoj začne priprave morebitne operacije v sklopu skupne varnostne in obrambne politike, v skladu z mednarodnim pravom.
Ob tem v Bruslju izpostavljajo, da se ne razmišlja o celoviti vojaški operaciji, temveč o "kirurških posegih" na podlagi obveščevalnih podatkov, torej nikakor ne bo šlo za vojno, temveč za zelo ciljne posege v omejenem obsegu.
Slovenski premier je v povezavi z ukrepanjem proti tihotapcem izpostavil, da je treba zagotoviti spoštovanje mednarodnega prava in da mora EU pri tem tesno sodelovati z ZN.
Francoski predsednik Francois Hollande je napovedal, da bo Francija pozvala k pripravi resolucije ZN, ki bi bila pravni okvir za uničevanje plovil tihotapcev z ljudmi.
Tretji, najbolj občutljiv problem v evropski migracijski politiki je obravnava beguncev oziroma migrantov, saj ukrepanje članic hromita finančna kriza ter porast populizma in ekstremizma. To sta po mnenju analitikov strup za razpravo o migracijah.
Vrh EU se je zavzel za vzpostavitev prvega prostovoljnega pilotnega programa preseljevanja.
Slovenija je po Cerarjevih besedah pripravljena sodelovati tudi pri prostovoljnem pilotnem projektu prevzemanja beguncev za razbremenitev članic unije pod največjim migracijskim pritiskom. "Število bi se lahko gibalo tam nekje med 15 in 20, a to so zelo preliminarne ocene," je povedal.
Pred vrhom se je omenjalo, da naj bi se članice zavezale k sprejemu najmanj 5000 beguncev, a na koncu so se voditelji po Cerarjevih navedbah izognili konkretni številki, da ne bi sprožali neupravičenih vprašanj in čudnih interpretacij, ki bi peljale v napačno smer. Prav je, da Evropska komisija najprej napravi analizo stanja, je pojasnil.
Hollande je napovedal, da bo Francija sprejela med 500 in 700 Sircev.
Četrti cilj pa je preprečevanje nezakonitih migracijskih tokov in odpravljanje vzrokov v državah izvora. EU želi okrepiti krepitev dialoga z Afriško unijo na vseh ravneh in o vseh vprašanjih. S tem ciljem bo Malta v prihodnjih tednih gostila vrh EU in Afriške unije o migracijah.
Nizozemski premier Mark Rutte se je ob tem zavzel za pospešitev postopkov vračanja ljudi, ki nimajo prihodnosti kot prosilci za azil, v varne predele Afrike. Tako velik problem terja skupen odziv Afrike, od koder problem izvira. Razmere se ne bodo izboljšale, če se ne izboljša položaj v celotni severni Afriki. Libija je v Afriki, ne v Evropi, je poudaril.
Ti "takojšnji" ukrepi, ki jih bo treba še doreči, so korak pri oblikovanju bolj sistematičnega in geografsko celovitega pristopa EU k migracijam, ki naj bi ga začrtala celovita migracijska strategija, ki jo bo Evropska komisija predstavila maja.
Analitiki so pred vrhom opozarjali, da so načrti "napol prazen ali napol pol kozarec". V človekoljubni organizaciji Amnesty International so se takoj po koncu vrha odzvali s kritiko, da je izkupiček le polovičarski. Na papirju se zdi, da so se evropske vlade resno soočile s humanitarno krizo, a v praksi so šele na pol poti, so opozorili.