Vrh EU o energetskih in podnebnih ciljih do leta 2030

Izhodišče za pogajanja je predlog Evropske komisije, ki opredeljuje tri ključne cilje: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na leto 1990, 27-odstotni delež obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti za 30 odstotkov.

Pogajanja so burna, vzdušje naelektreno. Članice načeloma podpirajo ambiciozne cilje, a zatika se pri delitvi bremen. O tem se bodo sicer podrobno pogajale po vrhu, vendar ne želijo pristati na krovne cilje, dokler ne dobijo določenih zagotovil glede delitve stroškov.

Problematični so predvsem izpusti, saj je treba poleg krovnega evropskega določiti tudi konkretne zavezujoče nacionalne cilje. Pri obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti pa bodo lahko države same izbrale nacionalne cilje, ti ne bodo določeni na ravni EU.

Poleg omenjene trojice je pomemben še četrti cilj, ki opredeljuje povezanost nacionalnih energetskih omrežij. Trenutno se članice pogajajo o dveh možnostih - ali bi cilj za povezanost elektroenergetskih omrežij določile pri desetih ali pri 15 odstotkih.

Članice so precej razklane, veliko je različnih interesov. Slovenija želi, da se pri delitvi bremen in opredelitvi nacionalnega cilja za izpuste upošteva njene specifike, predvsem visok delež izpustov iz prometa, ki je posledica tranzita, na katerega sama ne more vplivati.

Slovenski premier Cerar se bo pred vrhom EU udeležil vrha evropskih liberalcev. Tik pred začetkom zasedanja članic unije pa bo imel tudi dvostransko srečanje z Van Rompuyem. Vrh se bo sicer nadaljeval še v petek, ko bodo v ospredju finančne in gospodarske teme.