tekač Dobra karma

'Uf, stari! Daj mi povej, kako bi postal takšen, ...

mars, marsis Svet24.si

Pod površjem Marsa več vodnih teles

jansa nova24tv Reporter.si

Na strankarski televiziji SDS med intervjujem s ...

avtobusna postaja, potnik, maska Svet24.si

Pripravljajo poseben "vozni red" za upokojence, ti...

Tomi Rumpf Necenzurirano

Počivalškovim se je sfižila nabava zaščitne ...

Melania Trump, melania, trump, melanija trump Odkrito.si

Kaj razkriva Melanijin podpis?

metka Njena.si

Ljubezen po domače: Je pri Metki doma hudo ...

Svet

Von der Leynova poziva k vzpostavitvi močne evropske zdravstvene unije

Deli na:
Von der Leynova poziva k vzpostavitvi močne evropske zdravstvene unije

Ursula von der Leyen - Foto: Reuters

To je trenutek za Evropo, da vodi na poti iz krhkosti v novo vitalnost, je danes poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem prvem govoru o stanju v EU na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, v katerem je pretežno iskala odgovore na vprašanja, ki jih zastavlja pandemija covida-19.

"Imamo vizijo, načrt in naložbe. Zdaj je čas za delo," je pozvala predsednica v govoru, ki je trajal uro in 20 minut ter šteje več kot 8000 besed. Pozvala je tudi, da je treba ustvarjati priložnosti za jutrišnji svet, ne zgolj reševati kriz včerajšnjega sveta.

Von der Leynova je govor začela s poklonom zdravstvenim delavcem in izpostavila "krhkost povsod okrog nas", ki jo je razgalil "virus, tisočkrat manjši kot zrno peska". V govoru je ponudila svojo vizijo, kako se izviti iz te krhkosti.

Niz napovedi je začela s pozivom k vzpostavitvi močne evropske zdravstvene unije, tako s krepitvijo obstoječih teles kot z vzpostavitvijo nove agencije za biomedicinske raziskave.

Izpostavila je, da je bolj jasno kot kdaj koli, da je treba v okviru konference o prihodnosti Evrope razpravljati o pristojnosti na področju zdravja. Ta je sedaj v rokah članic, komisija igra le podporno vlogo.

Za prihodnje leto je v sodelovanju z Italijo kot predsedujočo skupini G20 napovedala globalni zdravstveni vrh v Italiji.

Močno je odmevalo tudi njeno sicer pričakovano sporočilo, da je treba bistveno okrepiti cilj za zmanjšanje izpustov do leta 2030 - na najmanj 55 odstotkov. "Zavedam se, da je zvišanje s 40 na 55 odstotkov za nekatere preveč, za druge pa ni dovolj," je dejala.

Ob tem je napovedala, da se bo 37 odstotkov sredstev iz 750-milijardnega sklada za okrevanje porabilo neposredno za cilje, ki jih opredeljuje evropski zeleni dogovor, in da bodo 30 odstotkov sredstev za ta sklad pridobili z zelenimi obveznicami.

Izpostavila je, da je treba evropski sistemski spremembi zagotoviti tudi posebno estetiko in napovedala vzpostavitev novega "evropskega bauhausa" - prostora soustvarjanja, kjer sodelujejo arhitekti, umetniki, študenti, inženirji in oblikovalci.

Posebno pozornost je pričakovano namenila tudi digitalni transformaciji. Poudarila je, da prihodnjih deset let mora biti evropsko "digitalno desetletje", in napovedala, da se bo petina denarja iz sklada za okrevanje namenila za digitalne naložbe. Napovedala je tudi evropski oblak in predlog za oblikovanje varne evropske e-identitete.


Sklicujoč se na svoje izkušnje iz časa, ko je bila ministrica za delo, je napovedala tudi zakonodajni predlog za skupen evropski okvir za minimalno plačo, ki naj bi vsem zagotovil dostojno delo. Pred govorom je bilo eno od vročih vprašanj namreč, ali se bo komisija odločila to področje reševati z zakonodajo ali zgolj s priporočilom.

Izpostavila je pomen obnovitve vseh štirih temeljnih svoboščin - prostega pretoka blaga, storitev in kapitala ter prostega gibanja ljudi - ter ob tem napovedala "novo strategijo za prihodnost schengna".

V pričakovanju novega migracijskega pakta, ki ga bo komisija razgrnila prihodnji teden, je izpostavila, da mora vsakdo okrepiti prizadevanja in odgovornost. Napovedala je tudi skupen projekt EU in Grčije za vzpostavitev novega centra za migrante na Lezbosu. "Migracije so evropski izziv in vsa Evropa mora prispevati," je pozvala.

Poudarila je pomen vladavine prava. Komisija bo prvo poročilo o vladavini prava v vseh članicah unije objavila do konca meseca. To poročilo bo preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev. Zatrdila je, da bodo evropski denar zavarovali pred vsakršno goljufijo, korupcijo in navzkrižjem interesov.

Napovedala je uvedbo položaja prvega evropskega koordinatorja za boj proti rasizmu, opozorila, da so območja brez pravic skupnosti LGBTQI območja brez humanosti in da zanje ni prostora v EU.

Na zunanjepolitičnem področju je izpostavila, da so potrebni "novi začetki s starimi prijatelji" na drugi strani Atlantika in Rokavskega preliva. Čeprav se EU ne strinja vedno z odločitvami v Beli hiši, je čezatlantska vez pomembna, je poudarila.

Ločitvenega sporazuma z Združenim kraljestvom ni mogoče enostransko spremeniti, gre za pravo, zaupanje in dobro vero, je opozorila. Ob tem je spomnila na besede železne dame Margaret Thatcher: "Britanija ne krši pogodb. To bi bilo slabo za Britanijo, za odnose s preostalim svetom in za katero koli prihodnjo trgovinsko pogodbo."

Poleg tega je zagotovila podporo Belorusom, poudarila, da je Zahodni Balkan del Evrope, Turčijo pa je posvarila pred ustrahovanjem sosed.

Predsednica ali predsednik Evropske komisije ima vsako leto septembra pred evropskimi poslanci govor o stanju v uniji, v katerem predstavi prednostne naloge za prihajajoče leto. Sledi razprava s poslanci.

Govor o stanju unije po vzoru ameriškega običaja je EU uvedla z lizbonsko pogodbo leta 2009. Prvi govor je imel septembra 2010 tedanji predsednik komisije Jose Manuel Barroso.

Loading...