Revija Reporter
Svet

Von der Leynova kritična zaradi sebičnosti v boju proti koronavirusu

STA

26. mar. 2020 12:45 Osveženo: 14:21 / 26. 3. 2020

Deli na:

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Profimedia

Ko bi Evropa morala dokazati, da ni unija le v lepem vremenu, jih vse preveč najprej ni želelo deliti dežnika, je bila kritična predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v nastopu na izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Ostro je kritizirala zlasti vzpostavljanje pregrad, ki da "preprosto ni smiselno".

V boju proti novemu koronavirusu je po besedah von der Leynove edinstveno to, da vsak igra svojo vlogo. "Ena stvar je bolj nalezljiva od virusa - ljubezen in sočutje," je poudarila. "Pomagamo si lahko le tako, da pomagamo drugim," je pozvala.

A vendar je zgodba minulih tednov boleča, je poudarila ter ostro kritizirala sebičnost in enostranska dejanja v času, ko sta solidarnost in vzajemna pomoč potrebna bolj kot kdaj koli.

Še posebej kritična je bila do vzpostavljanja pregrad. "Krize brez meja ne moremo rešiti z vzpostavljanjem pregrad med nami, a vendar je bil to prvi refleks številnih držav. To preprosto ni smiselno," je dejala. Prav tako po njenih besedah ni smiselno, da so nekatere članice enostransko ustavile izvoz zdravstvene opreme.

Trend se je sicer že obrnil, Evropa je nazaj, je ocenila. Izpostavila je skupna javna naročila zaščitne in zdravstvene opreme ter napovedala, da bi morale prve pošiljke prispeti v prihodnjih tednih.

Ob tem je poudarila, da Evropejci pozorno spremljajo dogajanje in da jih zanima, kaj se bo zgodilo v prihodnje. "Vsi vemo, kaj je na kocki," je posvarila.

EU je po besedah predsednice na razpotju. Gre za vprašanje, ali bo virus dokončno razdelil družbo na revne in bogate ter ali bo Evropa resna igralka v svetu. "Zgodovina nas gleda. Ukrepajmo z enim velikim srcem, ne s 27 majhnimi," je pozvala. Svoj nagovor je sklenila z besedami: "Naj živi Evropa!"

Evropski poslanci bodo danes glasovali o prvih treh evropskih protikoronskih zakonodajnih ukrepih, ki se nanašajo na naložbeno pobudo v vrednosti 37 milijard evrov kohezijskih sredstev, razširitev uporabe solidarnostnega sklada in prekinitev izvajanja pravil o dodeljevanju letalskih slotov za preprečitev praznih letov.

Vsi govorci morajo biti navzoči v dvorani, zasedanje je odprto za evropske poslance, ki so v Bruslju, a v parlamentu pozivajo, naj pridejo le, če je to res nujno. Parlament bo prvič v zgodovini glasoval na daljavo, elektronsko. Končni izid glasovanj naj bi bil znan pozno, okoli 22.30.

V parlamentu ob tem poudarjajo, da bodo zakonodajni postopki, ki v običajnih časih trajajo po šest mesecev, izvedeni v manj kot 14 dneh.

Predsednik David Sassoli je ob začetku razprave izpostavil, da so sicer zaradi koronavirusa morali upočasniti delovanje, niso se pa ustavili, saj da se demokracije v tako dramatičnih časih ne more suspendirati.

Evropski poslanci iz proevropskih političnih skupin so v razpravi izpostavljali nujnost zagotovitve dovolj zaščitne in medicinske opreme ter solidarnosti, medtem ko so v skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID) opozorili, da bo covid-19 morda zabil zadnji žebelj v krsto EU.

Siegfried Muresan iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) je pozval k zagotovitvi znatne rezerve za krize v prihodnjem večletnem proračunu unije za obdobje 2021-2027, o katerem se članice še pogajajo.

Derk Jan Eppink iz zmerno evroskeptične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa je zaradi zdravstvene krize pozval k radikalnemu prestrukturiranju večletnega proračuna.

Socialdemokrati (S&D) so sporočili, da podpirajo vse tri zakonodajne predloge.

Precej je bilo kritik, ker članice niso takoj zagotovile vzajemne solidarnosti. To je izpostavila tudi evropska poslanka Ska Keller iz vrst zelenih, ki je med drugim opozorila, da se ne sme dovoliti, da bi bila kriza izgovor za spodkopavanje demokratičnih vrednot.

Današnje odločitve bodo opredelile vlogo Evrope v postkoronavirusnem svetu, pa je opozorila Sophie in 't Veld iz vrst liberalcev (RE). Predlagala je, naj po koncu zdravstvene krize parlament povabi voditelje članic na razprave o tem, kako korenito preobraziti EU, da bo pripravljena na novo realnost.