Voditelji EU 27 v štirih minutah sprejeli smernice za brexit

Izkazana enotnost je zgodovinska in dobra popotnica za pogajanja, izpostavljajo v Bruslju ter odhajajočo članico svarijo, naj si nikar ne misli, da bi z delitvijo unije olajšala dogovor.

Voditelji so bili smernice pripravljeni sprejeti v pičlih štirih minutah, kar je zelo spodbudno, tudi presenetljivo, je po koncu vrha poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Brexit je po Tuskovih besedah okrepil enotnost in na sploh proevropsko vzdušje v članicah, kar kaže tudi najnovejša evropska javnomnenjska raziskava o odnosu Evropejcev do unije.

A kljub temu obetavnemu začetku si nihče ne dela utvar. Pogajanja bodo zahtevna. To je bilo prvič in zadnjič, da je bilo soglasje doseženo v štirih minutah, ne pričakujte tega znova, je opozoril Juncker.

Tako Tusk kot Juncker sta odhajajočo članico tudi posvarila, naj nikar ne misli, da bo z delitvijo članic lažje dosegla dogovor. Enotna sedemindvajseterica je pogoj za dogovor o brexitu, je poudaril Tusk.

Na možnost, da bi lahko Britanija taktično poskušala spreti članice, je opozoril tudi nizozemski premier Mark Rutte. "To je past, ki se ji moramo izogniti," je poudaril.

Temeljno načelo smernic je postopen, fazni pristop k pogajanjem: najprej je treba doseči zadosten napredek glede izstopnega dogovora, šele nato se bo mogoče pogovarjati o prihodnjih odnosih, pri čemer gre zlasti za trgovinski sporazum.

Morebitna tretja faza se nanaša na prehodno ureditev, če bo ta potrebna in pravno mogoča. Prehodna ureditev mora biti jasno opredeljena in časovno omejena, piše v smernicah.

V prvem delu pogajanj o izstopnem dogovoru so ključna tri vprašanja: pravice 4,5 milijona državljanov, dogovor o finančnih obveznostih Britanije ter meja med Irsko in Severno Irsko.

Potrebujemo prava zagotovila za državljane, ki morajo biti "učinkovita, izvršljiva, nediskriminacijska in celovita", je poudaril Tusk ter Britanijo pozval k "resnemu odzivu".

Da "britanski prijatelji" včasih podcenjujejo tehnične težave brexita, je opozoril tudi Juncker.

V povezavi s finančno poravnavo je Juncker včeraj dejal, da še ni dokončnega izračuna o tem, kolikšne so britanske obveznosti, in da se pojavljajo le "previdne ocene", da gre za 60 milijard evrov.

Glede meje med Irsko in Severno Irsko se je vrh v smernicah zavzel za rešitev, s katero bi se izognili strogi ureditvi na meji.

Na pobudo Irske je ob političnih smernicah sprejeta tudi izjava, ki potrjuje, da mirovni dogovor o Severni Irski iz devetdesetih let omogoča združitev Irske na miren in demokratičen način ter da bi bilo v tem primeru celotno ozemlje združene Irske del EU.

Poleg te je sprejeta še ena izjava, s katero vrh izpostavlja, da dogovor z Veliko Britanijo ne bo presedan za noben drug dogovor.

Smernice vključujejo tudi pravico Španije, da ima besedo glede kakršnega koli dogovora med Združenim kraljestvom in EU v povezavi z Gibraltarjem.

EU želi v okviru pogajanj čim prej rešiti tudi vprašanje selitev dveh evropskih agencij - Evropske agencije za zdravila in Evropskega bančnega organa, ki imata sedež v Londonu. Merila za to, kje naj bo sedež agencij, naj bi unija dorekla junija, odločitve pa se pričakujejo proti koncu leta.

Zanimanje je veliko, v igri za sedež agencij naj bi bilo že okoli dvanajst članic. Slovenija po navedbah virov ne izpolnjuje pričakovanih meril, ki naj bi bila osredotočena na prometno povezljivost ter ustrezno infrastrukturo za okoli 900 zaposlenih in njihovih družin.

Nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da bi lahko bila prva faza pogajanj o brexitu končana do jeseni.

Merklova, ki je pred vrhom Britanijo opozorila, naj ne goji "iluzij", da bo imela po ločitvi enake pravice kot prej, je včeraj še izpostavila, da ni nikakršne zarote proti Britancem in da EU zgolj ščiti svoje interese.

Za Slovenijo bo v pogajanjih o izstopu Velike Britanije iz EU zelo pomembno doseči dober dogovor o finančnih obveznostih odhajajoče članice, je poudaril premier Miro Cerar.

"Zelo pomembno je, da Velika Britanija prispeva svoj delež v proračun, dokler je članica EU, pa vse do izteka proračuna, ki je bil sprejet z njenim sodelovanjem in soglasjem," je premier pojasnil slovensko stališče.

Vse to je po njegovih besedah pomembno tudi z vidika kohezijske politike, na katero se Slovenija zelo opira pri svojem razvoju.

Sprejete smernice so po Cerarjevem mnenju dobra podlaga za pogajanja, pri pripravi so bili upoštevani tudi slovenski interesi in pripombe.

Pogajanja bodo po Cerarjevih besedah zahtevna, saj bo treba vseskozi usklajevati različne interese članic in jih pretvarjati v skupno stališče.

Politične smernice bodo podlaga za podrobna pogajalska izhodišča, ki jih bo Evropska komisija predlagala 3. maja, članice pa naj bi jih potrdile 22. maja. Pogajanja se bodo sicer predvidoma začela šele po britanskih volitvah 8. junija.

Cilj je, da se pogajanja končajo do oktobra prihodnje leto, nato naj bi sledile ratifikacije v parlamentih.

V skladu s 50. členom lizbonske pogodbe, ki je pravna podlaga za izstop članice iz unije, naj bi bila pogajanja končana v dveh letih po uradnem obvestilu o izstopu, torej do 29. marca 2019. A ob strinjanju vpletenih strani je mogoče to obdobje tudi podaljšati.