"Neodvisna, suverena, stabilna Ukrajina, polno predana demokraciji in vladavini prava je ključna za evro-atlantsko varnost," je povedal Rasmussen. "Enotni smo v podpori ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti in podpiramo pravico vsake države, da si sama določa svojo prihodnost, brez tujega vmešavanja," je poudaril.
Pozval je Rusijo, naj umakne svoje vojake iz Ukrajine in konča "nelegalno in samooklicano priključitev polotoka Krim, česar ne priznavamo". Rusija naj tudi ustavi dotok orožja, borcev in denarja separatistom na vzhodu Ukrajine. Pozval je tudi k okrepitvi sankcij, da jih bo Rusija "resnično čutila".
Vrh Nata je Ukrajini zagotovil tudi pomoč za reforme in modernizacijo ukrajinskih oboroženih sil. V ta namen so zaveznice oblikovale štiri skrbniške sklade za pomoč pri posodabljanju ukrajinskih oboroženih sil - za logistično pomoč, za podporo pri poveljevanju in nadzoru, za kibernetsko obrambo in za pomoč vojaškemu osebju.
Nato kot organizacija bo Ukrajini za to namenil 15 milijonov evrov, kot je povedal Rasmussen, pa so nekatere članice obljubile tudi dodatno dvostransko pomoč.
Neposredno vojaško pomoč Nata Ukrajini je Rasmussen izključil, saj da je to v pristojnosti posameznih držav članic. Porošenko pa je nato povedal, da je več članic Nata ponudilo pomoč Ukrajini tudi v obliki "smrtonosne in nesmrtonosne vojaške opreme (...) vključno z natančno vodenim orožjem". Več podrobnosti o tem ni navedel.
Porošenko je pred tem napovedal, da bodo v petek v Minsku podpisali sporazum o prekinitvi ognja, ki naj bi končal skoraj petmesečni konflikt na vzhodu Ukrajine. V beloruski prestolnici naj bi se tako sešli predstavniki Ukrajine, Rusije, separatistov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Kot je dodal, bo v primeru sprejetja mirovnega načrta v Minsku v petek ob 13. uri po srednjeevropskem času ukrajinskim silam na vzhodu države ukazal, naj ustavijo ogenj.
Po srečanju z voditelji Nata je izrazil "zmeren optimizem", da bo dogovor sprejet. Optimističen je zaradi besed ruskega predsednika Vladimirja Putina in pripravljenosti separatistov na prekinitev ognja, je dejal.
Ukrajina je po njegovih besedah pripravljena na takojšnjo prekinitev ognja, saj je "Ukrajina tista, ki plačuje najvišjo ceno" spopadov. "Zdaj je pomembno, da imamo podporo Ovseja za opazovalno misijo in za takojšnjo izpustitev ujetnikov, ki jih zadržujejo 'teroristi', da bo položaj na ukrajinsko-ruski meji znova pod nadzorom in da se umaknejo vse ruske sile," je dejal, hkrati pa poudaril, da se "o ukrajinski suverenosti, ozemeljski celovitosti in ukrajinski neodvisnosti ne bomo pogajali".
Rasmussen je na drugi strani ostal previden. "Če zadnje izjave Putina predstavljajo resnično pripravljenost, da se najde politično rešitev, bi to pozdravil, saj je to natanko tisto, kar potrebujemo - konstruktiven političen proces. Ampak štejejo dejanja na terenu, zato moramo počakati, kaj bo sledilo," je opozoril.
Zaradi krize v Ukrajini je v Walesu zaskrbljenost izrazila tudi odhajajoča predsednica vlade Alenka Bratušek. "Edina rešitev nastalih razmer je politična in nadaljnja vojaška eskalacija razmer bi prav gotovo imela izjemno škodljive posledice tako za gospodarstvo kot politično stabilnost v Evropi," je poudarila v izjavi za STA.
Pojasnila je še, da bo v omenjenih štirih skrbniških skladih za pomoč pri posodabljanju ukrajinskih oboroženih sil sodelovala tudi Slovenija in sicer je ponudila pomoč pri rehabilitaciji ranjenih ukrajinskih vojakov v višini približno 50.000 evrov.
Ukrajina je sicer prejšnji teden ob vse glasnejših pozivih na pomoč pred Rusijo napovedala tudi, da bo zaprosila za članstvo v Natu, ki ji ga je zavezništvo ponudilo na vrhu v Bukarešti, če bo izpolnila pogoje za vstop.
Kot je glede tega vprašanja dejala Bratuškova, "tudi za Ukrajino velja enako kot za vse države, ki so se v zavezništvo že vključile", torej da bo članstvo mogoče, ko bo, če bo izpolnila pogoje.
Zaradi krize v Ukrajini bodo članice na tem vrhu oblikovale tudi akcijski načrt pripravljenosti, s katerim naj bi vzpostavili "bojne konice", posebne skupine sil za zelo hitro odzivanje. Šlo naj bi za sile, ki bi bile sposobne "potovati lahko in udariti močno", ki bi jih bilo mogoče napotiti v treh do petih dneh. V prvih treh dneh bi bil na terenu bataljon, v petih dneh pa brigada z do 6000 pripadniki, medtem ko bi imeli na terenu že vnaprej vse pripravljeno za logistično podporo.
Kot je pojasnila Bratuškova, je ta načrt še v fazi načrtovanja. "Naše obveze znotraj zavezništva bomo morali izpolniti, ni pa še konkretnih dogovorov kaj in koliko bo kakšna država ponudila," je dejala.
Kot je za STA pojasnil tudi zunanji minister Erjavec, se bo razprava o tovrstni "bojni konici" v petek šele odprla in bo treba še ugotoviti, ali je kaj takega sploh realno.
Vrh se je sicer začel z razpravo o operaciji Isaf, ki se s koncem leta po 13 letih zaključuje. Zatem naj bi Nato zagnal nebojno misijo Odločna podpora za urjenje afganistanskih sil, vendar pa bi moral pred tem Afganistan z Natom skleniti ustrezen sporazum. To pa se odlaša zaradi zapletov po predsedniških volitvah v tej državi. Rasmussen je opozoril, da se čas izteka, vendar pa je Nato z načrti pripravljen.
Glede te misije je Bratuškova povedala, da odločitev o sodelovanju v Sloveniji še ni padla. "Nismo še tako daleč. O tem nismo govorili konkretno," je povedala.
Vrha v valižanskem Newportu se udeležuje tudi obrambni minister Roman Jakič, ki je sodeloval na srečanju ministrov članic Nata s predstavniki 24 partnerskih držav, med njimi tudi iz BiH, Črne gore, Makedonije in Srbije.
Erjavec pa se je skupaj z drugimi zunanjimi ministri iz članic Nata srečali s kolegi iz štirih partnerskih držav, ki si prizadevajo za članstvo v Natu - Črne gore, BiH, Makedonije in Gruzije. Pri tem so po besedah Erjavca izpostavili napredek Črne gore. Spomnil je, da so se na junijskem zasedanju zunanjih ministrov dogovorili, da bi morala Črna gora že v letu 2015 dobiti vabilo v članstvo, vendar pa mora opraviti še nekaj nalog, zlasti glede delovanja njenih varnostnih služb.