Revija Reporter
Svet

Velika Britanija sprožila postopek brexita; Mayjeva: Poti nazaj ni

STA

29. mar. 2017 13:59 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

Britanski veleposlanik pri EU Tim Barrow je predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku danes v Bruslju izročil pismo, ki sproža 50. člen lizbonske pogodbe.

Premierka je poslance nagovorila nekaj minut po tistem, ko je britanski veleposlanik pri EU Tim Barrow predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku v Bruslju izročil njeno pismo, ki sproža 50. člen lizbonske pogodbe. Velika Britanija je tako EU uradno obvestila o odločitvi za izstop iz povezave.

"Britanija zapušča EU, poslej bomo sami sprejemali odločitve in zakone, prevzeli bomo nadzor nad stvarmi, ki so za nas najpomembnejše. In to priložnost bomo izkoristili ter zgradili močnejšo in pravičnejšo Britanijo za naše otroke in vnuke," je dejala Theresa May.

Britance je pozvala, naj bodo enotni in si skupaj prizadevajo za sklenitev čim boljšega sporazuma z EU.

"Rada bi, da postanemo resnično globalna Britanija, najboljša prijateljica in partnerica evropskih sosedov," je dejala.

Zatrdila, je da bo v pogajanjih zastopala vse ljudi, ki živijo v Združenem kraljestvu, tudi državljane EU, ki živijo na Otoku in katerih status po brexitu bo treba še določiti.

Zatrdila je tudi, da britanska odločitev o izstopu iz EU ne pomeni, da Britanija zavrača evropske vrednote. "Ostali bomo zanesljivi partnerji, voljni zavezniki in tesni prijatelji," je dejala.

Poudarila je, da si London želi še naprej trgovati z EU ter z njo sodelovati pri vprašanjih varnosti s ciljem zagotoviti varnost ljudem.

Vodja opozicijskih laburistov, ki so nasprotovali brexitu, Jeremy Corbyn je nato v razpravi premierko pozval, naj prisluhne in se posvetuje s celotno državo in "ne samo s torijskimi jastrebi". Dodal je, da je usmeritev Mayeve nevarna in škodljiva.

Napovedal je, da bodo laburisti ves čas pogajanj od vlade terjali odgovore. "Zgodovinski nacionalni polom bi bil, če bi se iz Bruslja vrnili brez dogovora o zaščiti delovnih mest in življenjskega standarda," je dejal.

Škotska premierka Nicola Sturgeon pa je v Glasgowu brexit primerjala s skokom v neznano v temi. "Devet mesecev po referendumu premierka še vedno ne zna odgovoriti na vprašanje, kaj bo brexit pomenil za gospodarstvo in družbo," je dejala.

Škotski parlament je sicer prav v torek podprl predlog Sturgeonove o novem referendumu o samostojnosti Škotske. Dogovor o njem morajo škotske oblasti doseči z Londonom, kjer za zdaj predlogu nasprotujejo.

Medtem ko so laburisti in na Škotskem kritični, so v stranki Ukip, ki je bila glavna zagovornica izstopa Velike Britanije iz EU, danes navdušeni.

Nekdanji vodja stranke Nigel Farage je tako že dopoldne dejal, da se danes uresničujejo sanje, saj bo država prestopila točko, s katere ni vrnitve.

S sprožitvijo 50. člena je po 44 letih "zakonske zveze brez ljubezni" stekel ločitveni postopek med Londonom in Brusljem. Britanska vlada je morala sprožiti postopek v skladu s pogodbo o EU v luči referenduma 23. junija lani, na katerem je 51,9 odstotka Britancev glasovalo za izstop iz unije. Velika Britanija bo prva država, ki bo izstopila iz unije.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je že pred sprožitvijo 50. člena napovedal, da se bo na obvestilo Velike Britanije o izstopu odzval v 48 urah z osnutkom smernic za pogajanja. Te bodo vključevale tudi tri področja, o katerih se želi EU najprej pogajati. Gre za račun, ki ga bo morala Velika Britanija plačati ob odhodu, pravice državljanov EU v Veliki Britaniji in mejo med Irsko in Severno Irsko.

Nato bo 29. aprila vrh, na katerem bodo voditelji 27 članic unije smernice sprejeli. Zatem bo Evropska komisija objavila priporočila za pogajanja. Ta priporočila morajo potrditi članice. Šele ko bodo smernice potrjene, bo evropski pogajalec Michel Barnier dobil mandat za začetek pogajanj, ki bodo verjetno stekla maja ali junija.

Po oceni Barnierja bi se lahko pogajanja najhitreje končala oktobra 2018, nakar bodo morali dogovor potrditi v britanskem in evropskem parlamentu ter voditelji EU.