Gabrieleja so aretirali sredi maja, potem ko so v njegovem stanovanju odkrili vrsto zaupnih vatikanskih dokumentov. Vse od takrat je bil priprt, od sredine julija pa na odločitev vatikanskih preiskovalcev čaka v hišnem priporu. Če bo obsojen, mu grozi do šest let zapora.

Gabriele je papeža zaradi razkrivanja tajnih dokumentov že prosil za odpuščanje in mu zagotovil, da je deloval sam. Njegovi odvetniki so dejali, da ni bil del nikakršne zarote in da so na sojenje, ki ga pričakujejo, pripravljeni, deloval pa da je iz ljubezni do papeža.

Gabriele je edini osumljenec za izdajanje zaupnih vatikanskih dokumentov, ki so v italijanske medije začeli prihajati januarja, kar je močno razjezilo in osramotilo Sveti sedež.

Nekateri izmed dokumentov se ukvarjajo z navedbami o korupciji znotraj Vatikana, predvsem pa z dejavnostmi vatikanske banke in vatikanskega državnega tajnika, kardinala Tarcisija Bertoneja.

Med dokumenti so se znašla tudi različna pisma, ki pričajo o močno razširjeni korupciji znotraj Cerkve ter o boju za oblast znotraj hierarhije in o domnevnih zarotah proti papežu.

Ker je afera Vatileaks očrnila predvsem državnega sekretarja Bertoneja, ki naj bi imel po ocenah nekaterih v Vatikanu prevelik vpliv, je afera Vatileaks izzvenela kot boj za oblast znotraj vatikanskih zidov.

Ker Gabriele velja za zvestega papežu, so se pojavila tudi ugibanja, da je le žrtveno jagnje in da so za uhajanje tajnih dokumentov odgovorni posamezniki iz kardinalskih vrst.

Gabriele po nekaterih ocenah naj ne bi bil sposoben sam organizirati takšnega uhajanja dokumentov in naj bi navodila dobival višje iz vatikanske hierarhije. Namen uhajanja dokumentov pa naj bi bilo razkriti korupcijo znotraj Cerkve, proti kateri naj bi papež boj izgubljal.

Posebna komisija treh kardinalov, ki jo je za preiskavo uhajanja dokumentov imenoval papež, je opravila številna zaslišanja, vendar z izjemo Gabrieleja niso imenovali nobenega drugega osumljenca.

Zaradi afere je v Vatikanu prišlo do kar nekaj kadrovskih sprememb. Le dan po aretaciji Gabrieleja so s čela vatikanske banke IOR odstavili Ettoreja Gottija Tedeschija, ki ga italijanski tožilci sicer preiskujejo zaradi pranja denarja.

Tedeschi naj bi skušal v močno nepregledne vatikanske finance vnesti več transparentnosti, kar pa nekaterim v Vatikanu naj ne bi bilo všeč. Kot glavni razlog za njegovo odstavitev so v Vatikanu navedli, da kot šef banke ni opravljal osnovnih nalog.

Tedeschija so sicer odstavili le nekaj mesecev pred težko pričakovanim poročilom Sveta Evrope o napredku Vatikana pri prilagajanju zakonodaje in prakse mednarodnim finančnim pravilom, ki ga je Vatikan le za las opravil.

Afera je povzročila tudi precejšnjo medijsko vojno med predstavnikom za stike z javnostmi v Vatikanu Federicom Lombardijem in mediji, ki so o aferi poročali.

Lombardi je namreč medije večkrat okrcal, da objavljajo nepreverjene informacije v želji, da bi bili čim bolj podobni avtorju knjige Da Vincijeva šifra Danu Brownu, ki je s svojo knjigo Vatikan precej razburil.