"Imeli smo zelo plodno razpravo in izmenjavo," je novinarjem po srečanju z vodilnimi predstavniki ECB v Frankfurtu povedal Varufakis. Pogovori so trajali nekaj več kot eno uro.
Varufakis je izpostavil odlično komunikacijo, ki ga "opogumlja za prihodnost".
Sam je Draghiju pojasnil, da gospodarske krize v Grčiji ne bo mogoče rešiti z uporabo metod, predpisanih v programu mednarodne pomoči. "Program je sprožil deflacijsko krizo v državi," je opozoril minister.
V ECB srečanja ne želijo komentirati.
Časnik Financial Times je sicer danes poročal, da je ECB do Grčije nepopustljiva, zaradi česar državi grozi, da bo ostala brez denarja. Grčija naj bi namreč evropskim uradnikom predlagala izdajo kratkoročnih dolžniških papirjev v vrednosti 10 milijard evrov, s čimer bi država preživela čas do oblikovanja novega dogovora z mednarodnimi posojilodajalci.
ECB pa naj bi temu načrtu nasprotovala. Meja novega grškega kratkoročnega zadolževanja je namreč postavljena pri 15 milijardah evrov in banka tega menda ni pripravljena spremeniti.
Atene trdijo, da lahko brez svežega denarja zdržijo do junija, ko morajo poplačati za 3,5 milijarde evrov obveznic. A evropski uradniki se bojijo, da bi razmere, ko bi država ostala brez zunanje podpore, sprožile paniko na finančnih trgih in naval na grške banke.
Atene so danes izdale za 812,5 milijona evrov šestmesečnih zakladnih menic. Pri tem so morale pristati na višjo obrestno mero, 2,75 odstotka, potem ko je zahtevana donosnost v zadnji primerljivi izdaji 7. januarja znašala 2,30 odstotka.
Varufakis je medtem v pogovoru za današnjo izdajo italijanskega časnika Il Messaggero dejal, da Atene za oblikovanje širšega gospodarskega načrta potrebujejo približno poldrugi mesec časa. "Potrebujemo največ šest tednov - to je čas, ki ga želimo od evropskih partnerjev, da lahko dokončamo koherenten program alternativne politike varčevanju," je dejal.
Grčija želi "socialno sprejemljive reforme", katerih prvi cilj mora biti razrešitev humanitarne krize. Grška kriza vse bolj postaja evropska kriza, je ob tem opozoril minister.
V pogovoru za časnik La Repubblica je Varufakis nekoliko natančneje opisal grške načrte. Tako bi dolg razdelili in tistega do ECB poplačali do roka, torej do 20. julija.
Dolg do nacionalnih vlad in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pa želijo v Atenah zamenjati za obveznice, katerih poplačilo bi bilo vezano na gospodarsko rast. To idejo so po besedah Varufakisa že predstavili IMF in grški finančni minister ne vidi razloga, zakaj IMF predloga za podaljšanje dolga ne bi sprejel.
