Varufakis naj bi namesto podaljšanja drugega programa pomoči, nad katerim bdi trojka, ki je za Grke stigma socialnega zatona in izgube suverenosti, predlagal "premostitveni program", s katerim bi državi zagotovili potrebno financiranje do septembra.
Do takrat naj bi se Grčija z evropskimi partnerji dogovorila o novem celovitem programu.
Grčija je pripravljena ohraniti 70 odstotkov dosedanjega programa pomoči, 30 odstotkov "strupenih" ukrepov pa želi nadomestiti z reformnim načrtom v desetih točkah, o katerem naj bi se dogovorila z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Letošnji cilj za primarni presežek želi znižati s treh odstotkov na 1,5 odstotka BDP, ogromen dolg zmanjšati z zamenjavo obveznic, socialne probleme pa ublažiti z zvišanjem minimalne plače in pokojnin ter okrepiti boj proti korupciji in izogibanju davkom.
Finančne potrebe želi pokriti z 1,9 milijarde evrov iz obresti na grške obveznice v lasti Evropske centralne banke (ECB), z izdajo osmih milijard zakladnih menic, zvišanjem nujne likvidnostne pomoči od ECB ter neporabljenimi enajstimi milijardami za banke.
Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je dan pred sestankom izrazil "izjemno pripravljenost" na rešitev, a obenem znova opozoril, da gre financiranje z roko v roki z zahtevami in pogoji.
Dokončen dogovor v tem tednu ni verjeten, ministri naj bi danes sprejeli časovni načrt nadaljnjih korakov, podrobnejše odločitve pa na rednem sestanku v ponedeljek.
Slovenijo bo na zasedanju zastopal finančni minister Dušan Mramor.
