S tem finančnim prispevkom višegrajske države potrjujejo prepričanje, da se je mogoče z migracijskim pritiskom na Evropo učinkovito soočiti z zagotavljanjem zaščite zunanjih meja, piše v skupni izjavi.
Slovaški premier Robert Fico je ob tem poudaril, da so za dobre projekte v prihodnje pripravljeni nameniti še več denarja, če bo treba, ker so res pripravljeni izražati solidarnost.
A obenem je potrdil, da odločno zavračajo begunske kvote, ker menijo, da ne delujejo in niso učinkovite, tako da podpirajo stališče predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, ki prav tako izpostavlja, da kvote delujejo razdiralno in da niso učinkovite.
Tuskovega stališča je vesel tudi novi poljski premier Mateusz Morawiecki, ki sicer izpostavlja, da je za poljski pristop do migracij v Bruslju vse več razumevanja.
Češki premier Andrej Babiš je prav tako poudaril, da kvote niso rešitev, temveč se je treba boriti proti "migromafiji", ki služi milijarde evrov z zavajanjem nesrečnih ljudi o boljši prihodnosti v Evropi.
Omenjeno skupno izjavo je višegrajska četverica sprejela po današnjem srečanju z italijanskim premierjem Paolom Gentilonijem in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.
"Danes sem končno enkrat srečen," je dejal Juncker, ki meni, da je današnja poteza prvi rezultat poskusov izboljšanja sodelovanja z višegrajskimi državami pri soočanju z migracijskimi izzivi, ki kaže njihovo solidarnost.
Iz Evropske komisije so sporočili, da je prispevek višegrajskih držav v afriški sklad del skupne evropske rešitve za soočanje z nezakonitimi migracijami ter da je sklad doslej zagotovil zdravstveno pomoč 20.000 migrantom in financiral 16.000 vrnitev.
Gentiloni je prispevek višegrajske četverice opisal kot zelo pomembno gesto, a potrdil, da vrzel glede kvot ostaja. Poudaril je tudi, da je za zajezitev nezakonitih migracij potrebne več finančne, logistične in politične podpore.
Begunske kvote še danes enako delijo članice, kot so jih leta 2015. Delijo tudi institucije unije. Pred vrhom se je razvnel prepir med Tuskom, ki obvezne kvote zavrača, ter Evropsko komisijo, ki brani svoj predlog, ki je ob podpori članic postal zakonodaja.
Tusk je danes ob prihodu izpostavil pomen enotnosti unije, ki po njegovih besedah edina omogoča uspešno soočanje tudi z najtežjimi vprašanji, kot sta evropska obramba in brexit.
Ob tem je opozoril, da bo pravi preizkus enotnosti šele druga faza pogajanj o brexitu. Voditelji naj bi v petek potrdili prehod v drugo fazo, ki pokriva pogajanja o prehodnem obdobju in prihodnjem partnerskem sporazumu.
Opozoril je tudi na dve vprašanji, pri katerih ni enotnosti: migracije in prenova območja evra. Pri reformi v območju evra je delitev na osi sever-jug, pri migracijah pa na osi zahod-vzhod.
Veliko je čustev, kar otežuje iskanje skupnega jezika, je dejal Tusk in poudaril, da se bo treba teh vprašanj lotiti učinkoviteje. Tusk naj bi predlagal nove ukrepe, če rešitve ne bo do junija prihodnje leto.
EU je v sklopu soočanja z rekordnimi migracijskimi tokovi leta 2015 sprejela zakonodajo o začasni shemi za premeščanje beguncev znotraj unije, ki se je iztekla septembra, zdaj pa razpravlja o stalnem obveznemu mehanizmu za premeščanje v primeru resnih kriz, ki zavira prenovo azilnega sistema.
Voditelji bodo o prenovi azilnega sistema in območja evra razpravljali po novi metodi, ki predvideva bolj neposredno obravnavo politično občutljivih vprašanj in naj bi pospešila delo. Cilj je utreti pot do odločitev v prihodnjem letu.
