Policija je tovrstno posredovanje utemeljila s tem, da je morala posredovati proti kurdskim borcem, ki so se želeli prebiti čez mejo v Sirijo in tam sodelovati v boju proti IS.
A po poročanju lokalnih medijev so bili tarča vodnega topa in solzivca Kurdi, ki so želeli beguncem dostaviti pomoč, piše britanski BBC. Na območju ob meji južno od turškega kraja Suruc naj bi se zbralo kakih 2000 ljudi. Nekateri naj bi v pripadnike varnostnih sil metali kamenje, čeprav o ranjenih ne poročajo.
Sirski Kurdi so začeli čez mejo s Turčijo množično bežati, potem ko so džihadisti IS v minulih dneh osvojili več kurdskih vasi na severu Sirije in se nevarno - na le še nekaj kilometrov - približali mestu Kobane, tretjemu največjemu kurdskemu mestu v Siriji.
Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice so kurdske sile med obrambo mesta izgubile že 27 borcev, IS pa 37, med katerimi naj bi bili številni tujci, med drugim Čečeni in zalivski Arabci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prebivalci Kobaneja so pretežno Kurdi, a je mesto tudi zatočišče za okrog 200.000 notranje razseljenih ljudi iz drugih delov Sirije.
Turčija je nato v petek zvečer odprla mejo za množico beguncev, ki so v strahu pred džihadisti zbežali z domov, in samo v 24 urah jo je prečkalo kakih 70.000 ljudi. Turške oblasti in ZN se pripravljajo celo na možnost, da utegne v Turčijo iz Sirije v prihodnjih dneh pribežati več sto tisoč Kurdov.
Turčija je po lastnih navedbah od začetka upora proti režimu Bašarja al Asada pred tremi leti sprejela že več kot 850.000 beguncev iz Sirije.
Zaradi vse večjega števila kurdskih beguncev iz Sirije so turške oblasti med drugim pospešile gradnjo dveh novih begunskih taborišč. ZN so medtem sporočili, da bodo tudi oni okrepili pomoč za kurdske begunce - med drugim načrtujejo vzpostavitev registracijskih centrov, poslali pa so že več tisoč odej in druge oblike pomoči.
Turčija pa zaradi IS nima težave le z begunci, temveč tudi z ugrabitvami. Turška vlada je sicer prav v soboto sporočila, da so džihadisti končno izpustili 46 turških državljanov, ki so jih zadrževali več kot tri mesece.
Šlo je za turške državljane, ki so jih islamisti zajeli junija ob napadu na turški konzulat v severnoiraškem mestu Mosul. Ob njihovi izpustitvi so se porajala vprašanja o tem, ali je Turčija morda zanje plačala odkupnino. A turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes zagotovil, da izpustitev ni bila posledica plačila odkupnine, temveč pogajanj.
"Denarne kupčije ne pridejo v poštev. Prišlo je do diplomatskih in političnih pogajanj. Tukaj gre za diplomatsko zmago," je novinarjem v Ankari zatrdil Erdogan.