Premirje, ki so ga v Kijevu ponoči sklenili opozicijska voditelja Vitalij Kličko in Arsenij Jasenjuk ter ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ni trajalo. V nasilju, ki se je nadaljevalo na ulicah Kijeva, je bilo danes ubitih najmanj 39 ljudi, je sporočilo ukrajinsko ministrstvo za zdravje. Od torka je bilo žrtev že najmanj 67.
Po navedbah ministrstva je bilo ta teden ubitih 13 policistov, od tega trije danes. Več kot 500 ljudi je bilo ranjenih.
Notranji minister Vitalij Zahračenko je podpisal ukaz o razdelitvi bojnega orožja pripadnikom varnostnih sil. Do odločitve je prišlo, potem ko so "radikalni ekstremisti" po navedbah notranjega ministrstva zajeli 67 policistov. "Z namenom zaščititi življenja in zdravje pripadnikov varnostnih sil je bila sprejeta odločitev o uporabi orožja v samoobrambi," navaja izjava notranjega ministrstva.
Radikalne skupine protestnikov so sicer govorile o najmanj 60 smrtnih žrtvah današnjega dne. Zdravniški viri na opozicijski strani so izpostavljali tudi, da so bile številne žrtve ubite z enim samim, zelo natančnim strelom ostrostrelcev.
Zaradi nasilja so oblasti izpraznile glavno zgradbo vlade ter parlament, policija pa je prebivalce Kijeva pozvala, naj ostanejo doma. Ukrajinska verhovna rada se je sicer po umiritvi razmer popoldne vendarle sestala na izredni seji, na kateri naj bi preučili nekaj predlogov vladajoče Stranke regij predsednika Janukoviča za razrešitev situacije.
Opozicijski voditelj Vitalij Kličko je nasilje označil za provokacijo proruske vlade Janukoviča. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je na drugi strani ukrajinske "skrajneže in ekstremiste" obtožil netenja državljanske vojne.
Mednarodna skupnost skuša v Ukrajini posredovati za prekinitev nasilja. V Kijevu se mudijo zunanji ministri Francije, Nemčije in Poljske, Laurent Fabius, Frank-Walter Steinmeier in Radoslaw Sikorski, ki so po pogovorih z Janukovičem in opozicijo predstavili časovni načrt za politično rešitev krize. V prihodnjih mesecih bi morali oblikovati prehodno vlado, začeti ustavne reforme ter pripraviti parlamentarne in predsedniške volitve.
Kot je povedal Steinmeier, je v pogovoru prišlo do napredka in so se zato s kolegoma iz Francije in Poljske odločili, da v Kijevu ostanejo do petka. Poljski premier Donald Tusk pa je kasneje sporočil, da je Janukovič pripravljen pristati na predčasne parlamentarne in predsedniške volitve še letos. Janukovič je po navedbah Tuska pripravljenost na predčasne volitve izrazil v pogovoru s trojko ministrov.
Janukovič se je sicer po telefonu pogovarjal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in z nemško kanclerko Angelo Merkel. Merklova je izpostavila, da so EU, Nemčija in druge partnerice še naprej pripravljene podpreti pogovore med vlado in opozicijo, Janukoviča pa je pozvala, naj čim prej sprejme to ponudbo.
Putin pa je po pogovoru z Janukovičem v Kijev na željo Ukrajine poslal svojega posrednika, ruskega varuha človekovih pravic Vladimirja Lukina. Lukin naj bi sodeloval v pogovorih med ukrajinsko vlado in opozicijo.
Prve so sankcije proti Kijevu že v sredo uvedle ZDA, ki so preklicale vizume za več visokih ukrajinskih uradnikov. Ameriški predsednik Barack Obama je danes izrazil ogorčenje nad posnetki ukrajinskih varnostnih sil, ki z avtomatskim orožjem streljajo na sodržavljane, in pozival Janukoviča, naj takoj umakne varnostne sile iz središča Kijeva.
Danes pa so sankcije proti Kijevu sprejeli tudi zunanji ministri EU. Slednji so se na izrednem zasedanju v Bruslju dogovorili za uvedbo usmerjenih sankcij proti odgovornim za nasilje, uporabo prekomerne sile in kršitve človekovih pravic v Ukrajini. Sankcije vključujejo prepoved potovanja v unijo in zamrznitev premoženja, ter za začasno prepoved izvoza opreme, ki se lahko uporabi za notranjo represijo.
Za embargo na orožje, ki je bila ena od možnosti ukrepanja proti Kijevu, o kateri so razpravljali, pa se niso odločili.
Ministri so na izrednem sestanku, na katerem je Slovenijo zastopal veleposlanik pri EU Rado Genorio, sprejeli politično odločitev o sankcijah, niso pa določili seznama kaznovanih oseb, ki bo pripravljen v kratkem, morda že v petek. Eno glavnih vprašanj pri tem je, ali bo na kazenskem seznamu tudi Janukovič.
Slovenija je zavzemala stališče, da morajo tisti, ki so neposredno odgovorni za sistematično kršenje človekovih pravic in nasilje, odgovarjati. Tako je tudi podprla odločitev o uvedbi sankcij, o kateri morajo sicer članice odločiti s soglasjem.
"Absolutno jasno je, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo in da se mora končati takoj," je v zvezi s stanjem v Ukrajini poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton in dodala, da so "šokirani zaradi razsežnosti nasilja". Tudi ministri so nasilje najostreje obsodili.
EU je ob tem znova zagotovila podporo pri političnem dialogu in v prizadevanjih za razelektritev razmer ter izpostavila, da so za sedanje razmere in za njihovo umiritev odgovorni predvsem Janukovič in ukrajinske oblasti. Poleg tega je poudarila, da mora trajna rešitev politične krize v Ukrajini vključevati ustavno reformo ter oblikovanje nove vključujoče vlade in pogojev za demokratične volitve.
EU sicer še vedno zatrjuje, da ponudba o krepitvi vezi - podpis pridružitvenega sporazuma in prostotrgovinskega sporazuma - ostaja na mizi, ter poudarja, da ta sporazuma nista končni cilj v sodelovanju EU in Ukrajine.
Slovensko zunanje ministrstvo je zaradi zaostrovanja razmer v Ukrajini slovenskim državljanom odsvetovalo vsa potovanja v državo, ki niso nujne narave.