V Španiji zmaga socialistom, vzpon skrajno desne stranke Vox

Uradni izidi, ki jih objavlja španska volilna komisija, potrjujejo izide anket, ki so jih že ob 20. uri, ko so se povsod razen na Kanarskih otokih zaprla volišča, objavili španski mediji.

Po preštetih več kot 70 odstotkih glasov kaže, da bodo imeli socialisti Pedra Sancheza, ki mu po aprilskih volitvah kljub zmagi ni uspelo sestaviti vlade, v novem parlamentu 122 sedežev. Na volitvah aprila so dobili 123 sedežev v 350-članskem parlamentu.

Ljudska stranka (PP) Pabla Casada je izboljšala rezultat v primerjavi z aprilskimi volitvami, ko je dobila 66 sedežev. Zdaj naj bi imela v parlamentu 84 poslancev.

Še bolj je rezultat izboljšala skrajno desna stranka Vox, ki jo vodi Stantiago Abascal. V novem parlamentu naj bi imela 53 poslancev, aprila, ko je v parlament prišla prvič, pa jih je dobila 24. Vox je sicer prva skrajno desna stranka v španskem parlamentu po koncu Francovega režima.

Nekdanji član Ljudske stranke Abascal, ki je na severu Baskije odraščal ob večni grožnji separatistične skupine Eta, je s svojo skrajno desno stranko Vox povzročil pravi vihar na španskem političnem prizorišču, v predvolilni kampanji pa je bil posebej oster glede Katalonije, ki bi ji odvzel avtonomijo.

Skrajno leva stranka Unidas Podemos je rezultat poslabšala in bo imela v novem parlamentu 35 poslancev, medtem ko jih je imela doslej 42.

Še slabše se je odrezala desnosredinska stranka Ciudadanos, ki naj bi imela le 13 poslancev namesto dosedanjih 57. Njen vodja Albert Rivera je obljubljal, da bo pometel s tradicionalnim političnim ločevanjem na levo in desno, a v zadnjem času je bila stranka precej nestanovitna v svojih stališčih in temu analitiki pripisujejo tudi padec podpore po aprilskih volitvah.

V parlament so se uvrstile še številne manjše stranke.

Španci so morali danes na predčasne volitve, potem ko so propadla prizadevanja za oblikovanje vlade po volitvah konec aprila. Glede na to, da tudi danes nobena stranka ni dobila absolutne večine, prav tako večine nima niti desni niti levi blok, se znova obeta težavno sestavljanje vlade v Madridu.

Sanchez bi teoretično lahko oblikoval večino z Unidas Podemos, manjšo levo stranko Mas Pais ter nacionalisti oziroma separatisti iz Katalonije, Baskije in s Kanarskih otokov, vendar je to malo verjetno. Socialisti in Podemos dogovora niso mogli doseči že po aprilskih volitvah, zaradi katalonske krize oziroma nedavnih dolgih zapornih kazni za katalonske voditelje pa bo oteženo tudi sodelovanje s katalonskimi strankami.

Po Francovi smrti sta bili glavni stranki na španski politični sceni socialisti in PP, ki sta se menjavali na čelu vlade. V 40 letih demokracije Španija nikoli ni imela koalicijske vlade. Zdaj pa španski analitiki vse pogosteje omenjajo veliko koalicijo med socialisti in PP kot možnost za rešitev krize, v kateri se je znašla država.

Udeležba na volitvah bo, kot kaže, nižja kot aprila. Do 18. ure je namreč na volišča prišlo le dobrih 56 odstotkov volivcev, kar je za štiri odstotne točke manj kot na zadnjih volitvah. Kaže, da so volivci naveličani stalnih volitev - v zadnjih štirih letih so bile to že četrte parlamentarne volitve.

Volilno kampanjo je močno zaznamovala katalonska kriza. To regijo od sredine oktobra, ko so več nekdanjih katalonskih voditeljev zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve od Španije obsodili na zaporne kazni od devet do 13 let, pretresajo množični protesti, v katerih je bilo poškodovanih več sto ljudi.

Zaradi tega so danes oblasti okrepile policijsko prisotnost v Kataloniji. Okoli 8000 pripadnikom katalonske policije se je pridružilo še okoli 4500 španskih policistov. Po poročanju španske televizije pa so volitve v Kataloniji, tako kot drugod po Španiji, minile mirno.