Kar se je začelo 7. oktobra 2023 kot vojna med Izraelom in Hamasom, je kmalu dobilo izrazito regionalno razsežnost, s širitvijo konflikta pa je nestabilnost zajela celoten Bližnji vzhod.

Povod za konflikt v Gazi je bil vdor Hamasa na jug Izraela 7. oktobra 2023, v katerem so borci tega palestinskega gibanja ubili okoli 1200 ljudi, večinoma civilistov, in zajeli približno 250 talcev. V odzivu na vdor je izraelska vojska sprožila obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo po navedbah tamkajšnjih oblasti ubitih več kot 74.000 Palestincev.

S ciljem uničenja Hamasa je Izrael ofenzivo pričel na severu Gaze in jo nato postopoma razširil na celotno območje enklave. Po treh letih konflikta je Gaza povsem opustošena, zdravstveni sistem ostaja ohromljen, humanitarni katastrofi še ni videti konca, prebivalce pa pesti tudi lakota.

Kljub ogromnemu številu smrtnih žrtev, med katerimi so tudi voditelji Hamasa, Izrael še ni dosegel poglavitnega cilja svoje ofenzive, in sicer uničenja tega gibanja. Hamas in Izrael sta doslej sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani. S tem so se po dveh letih v glavnem končale večje vojaške operacije, medtem ko Izrael še naprej pogosto izvaja napade na enklavo.

Mirovna prizadevanja so ob pritiskih mednarodne skupnosti ter opozorilih o genocidu dobila nov zagon z načrtom ZDA za končanje konflikta, ki je med drugim zajemal osvoboditev talcev, postopen umik izraelskih sil in razorožitev Hamasa.

V skladu z načrtom je Izrael do konca januarja prejel vse še živeče in posmrtne ostanke umrlih talcev iz Gaze. S tem se je končala prva in začela druga faza ameriškega načrta, kjer pa se je zataknilo pri razorožitvi Hamasa in umiku izraelskih sil.

Čeprav je Hamas po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa julija pristal na popolno razorožitev, do tega še ni prišlo. Hamas si želi, da bi razorožitev potekala sočasno z umikom izraelskih sil, medtem ko v Izraelu umik pogojujejo s končano razorožitvijo enklave.

Nadaljnjih premikov na poti do miru v zadnjih mesecih ni bilo tudi v luči prihajajočih parlamentarnih volitev, ki bodo v Izraelu 27. oktobra. Politično razpravo namreč zaznamuje 7. oktober, pri čemer so se skrajno desne stranke zavzele za še ostrejši pristop, premier Benjamin Netanjahu pa se je znašel pod plazom kritik, češ da naj bi bil predhodno obveščen o načrtih Hamasa.

Vojna med Izraelom in Hamasom, ki ga podpira Teheran, je po 7. oktobru 2023 dobila izrazito regionalno razsežnost.

V konflikt so se vmešali tudi Iran ter proiranske milice v Libanonu in Jemnu. Poleg medsebojnih napadov Izraela in jemenskih hutijevcev so izraelske sile silovito obstreljevale Libanon, zasedle položaje na jugu države in ubile vodjo tamkajšnjega šiitskega gibanja Hezbolah Hasana Nasralo.

Konflikt v Libanonu naj bi končal dogovor, ki sta ga Izrael in Libanon dosegla junija ob posredovanju ZDA, vendar Hezbolah zavrača vsakršne dogovore, dokler izraelske sile zasedajo libanonsko ozemlje.

Bližnji vzhod je od konflikta v Gazi najbolj zamajala vojna proti Iranu. V zadnjih letih sta si Izrael in Iran izmenjala več medsebojnih napadov z raketami in droni, februarja pa sta ZDA in Izrael z obsežnimi napadi sprožila vojno proti Iranu, ki ji še ni videti konca. Sledili so povračilni iranski napadi po vsej regiji in zaprtje Hormuške ožine.

Washington in Teheran sta junija sklenila memorandum o soglasju, katerega namen je bil zagotoviti okvir za trajno rešitev, vendar je dogovor propadel, predvsem zaradi nesoglasij glede Hormuške ožine, ki je ena najpomembnejših svetovnih poti za prevoz nafte in plina. Plovbo skozi ožino močno ovira Iran, v zameno za njeno odprtje pa med drugim zahteva odpravo ameriške blokade iranskih pristanišč in sankcij ter umik ameriških sil iz regije.

Izrael je po padcu režima nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada konec leta 2024 izvedel tudi več sto napadov na vojaške cilje v Siriji. Prav tako je razširil območje, ki ga zaseda od leta 1967, in svoje sile premaknil v demilitarizirano območje pod nadzorom Združenih narodov na Golanski planoti.

Po večmesečnem zatišju se je znova zaostrilo tudi v Jemnu med uporniškimi hutijevci, ki jih podpira Teheran, in vladnimi silami, ki jih podpira Savdska Arabija. Hutijevci so namreč sredi septembra v okviru ofenzive zavzeli celotno območje vzdolž jemenske obale ob Rdečem morju in utrdili nadzor nad ožino Bab al Mandab, ki je ključna za savdski izvoz nafte. Od takrat Rijad izvaja zračne napade na Jemen, hutijevci pa so okrepili napade na cilje v sosednji državi.