V Moskvi protesti proti Putinovi zmagi

Ruska volilna komisija je sporočila, da je Putin v nedeljo pobral 63,75 odstotka glasov, kar pomeni, da je zmagal v prvem krogu. Volitev se je po podatkih volilne komisije udeležilo 65,3 odstotka od okoli 110 milijonov ruskih volilnih upravičencev.

Za 59-letnim Putinom, ki bo po opravljanju položaja premiera sedaj nastopil že tretji predsedniški mandat, se je uvrstil vodja komunistov Genadij Zjuganov. Zbral je 17,19 odstotka glasov, medtem ko so ostali trije kandidati dobili manj kot desetodstotno podporo volivcev.

Glede na začasne izide volitev sicer podpora Putinu ni bila enotna po vsej državi. Medtem ko so na severnem Kavkazu zanj glasovali praktično vsi, je v največjih mestih Moskvi in Sankt Peterburgu precej izgubil v primerjavi z letom 2004, ko je bil drugič izvoljen za predsednika.

Ruska opozicija trdi, da volitve niso bile svobodne in poštene, saj da so jih zaznamovale množične prevare, zato je pripravila proteste. V Moskvi se je popoldne zbralo več kot 5000 ljudi. Protestniki so na zborovanju na osrednjem Puškinovem trgu zahtevali nove predsedniške in parlamentarne volitve. Vodja opozicije Vladimir Rižkov je napovedal nadaljevanje protestov, dokler zahteve ne bodo izpolnjene.

Protestniki so se na pobudo gibanja Druga Rusija zbrali tudi pred sedežem državne volilne komisije. Policija je sporočila, da je aretirala vodjo gibanja Eduarda Limonova in 50 njegovih privržencev, medtem ko je stranka navedla, da je bilo aretiranih okoli 100 ljudi.

Medtem se je na zborovanju v podporo Putinu zunaj kremeljskih zidov po navedbah policije zbralo okoli 15.000 ljudi. Udeleženci so nosili zastave vladajoče stranke Enotna Rusija in napise "Putin je naš predsednik" in "Za Putina. In pika".

Opozicijski protest je potekal tudi v Sankt Peterburgu, kjer je policija aretirala nekaj deset ljudi, med njimi predstavnike liberalne stranke Jabolko. Protesta se je udeležilo okoli 1500 ljudi.

Kritikam ruske opozicije so pritrdili tudi mednarodni opazovalci. Kot so poudarili v Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), so volitve zaznamovale resne kršitve pri štetju glasovnic, predvolilna kampanja pa je bila očitno v prid enemu kandidatu - Putinu.

Kot so še poudarili opazovalci, so skoraj na tretjini volišč, kjer so delovali, zabeležili "postopkovne nepravilnosti" pri štetju glasovnic, zato so volitve na teh voliščih ocenili negativno. "Čeprav so oblasti sprejele nekatere ukrepe za izboljšanje preglednosti volitev, še vedno ostaja dvom v integriteto volilnega procesa," je v sporočilu zapisala vodja opazovalcev Ovseja Heidi Tagliavini. Ob tem je pozvala k preiskavi očitkov o volilnih kršitvah.

"Bistvo volitev je, da izid ne sme biti gotov. A v Rusiji ni bilo tako," pa je dejal vodja delegacije Parlamentarne skupščine Ovseja, Hrvat Tonino Picula. Po besedah vodje delegacije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Tinyja Koxa pa na volitvah ni bilo prave konkurence.

Po navedbah neodvisne ruske organizacije Golos, ki je opazovala volitve, so med drugim zabeležili številne primere, ko so se volivci vozili z avtobusi in množično volili na več voliščih. Zabeležili naj bi tudi številne primere dodajanja glasovnic v volilne skrinjice.

Oblasti so sicer na vsa volišča - skupno jih je več kot 90.000 - za tokratne volitve namestile varnostne kamere, ki naj bi volivce prepričale, da ne bo nepravilnosti. Pripravili so tudi prozorne volilne skrinjice. A opozicija trdi, da so bili ti ukrepi le "metanje peska v oči".

Spričo kritičnosti mednarodnih opazovalcev so bili v EU v odzivu na volitve zadržani. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki deli pomisleke opazovalcev, je pozvala Rusijo, naj preuči "pomanjkljivosti" na volitvah.

Skop je bil tudi francoski zunanji minister Alain Juppe, ki pa je dejal, da glede vnovične izvolitve Putina ni nobenega dvoma. "Vzel sem na znanje, da bo predsednik Putin v prihodnjih letih naš sogovornik," je dejal. Da je izid volitev kljub "problemom", ki jih je zaznal Ovse, jasen, so ocenili tudi v uradu britanskega premiera Davida Camerona.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle pa je v odzivu napovedal, da namerava Nemčija po zmagi Putina nadaljevati strateško partnerstvo z Rusijo. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je Rusijo pozval k sodelovanju z zavezništvom.

Kitajski predsednik Hu Jintao je medtem Putinu čestital za volilno zmago, čestitala pa sta mu tudi sirski voditelj Bašar al Asad in iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad.