V Kijevu je tekla kri - več kot deset smrtnih žrtev in vdor policije na Majdan

Protiizgredne enote policije so zvečer vdrle na kijevski Trg neodvisnosti, znan tudi kot Majdan, epicenter protivladnih protestov. Ti se vrstijo že vse od konca novembra, ko ukrajinski predsednik Viktor Janukovič ni podpisal pridružitvenega sporazuma z EU.

Tako policija kot tudi eden od opozicijskih voditeljev, nekdanji boksarski šampijon Vitalij Kličko so pred tem ženske in otroke na trgu pozvali, naj se umaknejo na varno. Policisti so nato nad protestnike krenili z vodnimi topovi, šok granatami in gumijastimi naboji, ti pa so med drugim odgovorili z metanjem molotovk in kamenja. Nekaj šotorov na trgu je zagorelo.

Kličko je sicer ob tem na odru sredi trga zatrdil, da ne gredo nikamor, in da imajo tam "majhen otok svobode". Drugi opozicijski voditelj Arsenij Jacenjuk, vodja stranke Domovina, pa je Janukoviča pozval, naj umakne policiste in do srede zjutraj razglasi prekinitev ognja.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) in notranje ministrstvo sta pred tem protestnikom zagrozila, da bodo varnostne sile ostro posredovale, če se nemiri na ulicah ne bodo končali do 17. ure po srednjeevropskem času. Na Trgu neodvisnosti je tudi po izteku roka vztrajalo kakih 25.000 protestnikov.

Po dosedanjih podatkih je nasilje do večera terjalo najmanj 13 življenj, sedmih civilistov in šestih policistov. Večina jih je umrla zaradi strelnih ran. Še kakih 200 protestnikov naj bi bilo ranjenih, od tega jih je 90 v bolnišnicah. PO navedbah ukrajinskega notranjega ministrstva je ranjenih tudi 184 policistov, od tega 35 huje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Gre za prve nasilne proteste v Kijevu od sredine januarja in najbolj krvav dan od začetka protestov pred tremi meseci. Dan se je sicer začel z mirnim pohodom kakih 20.000 protestnikov od Trga neodvisnosti proti močno zastraženemu poslopju parlamenta, kjer pa je nato izbruhnilo nasilje, saj so nekateri protestniki skušali prebiti policijske zapore.

Pred tem je namreč predsednik parlamenta Volodimir Ribak zavrnil zahteve opozicije, da na dnevni red zasedanja parlamenta uvrsti razpravo o reformi ustave, s katero bi zmanjšali pooblastila predsednika Janukoviča. To ustavna reforma je med glavnimi zahtevami opozicije. Medtem ko so pred parlamentom že potekali spopadi, so opozicijski poslanci blokirali dostop do govorniškega odra, nakar je Ribak sejo parlamenta prekinil.

Več sto protestnikov je nato med drugim napadlo in za kratek čas zavzelo sedež vladajoče Stranke regij, znova pa so tudi zavzeli mestno hišo, ki so jo po večtedenski okupaciji končno zapustili to nedeljo v skladu z dogovorom o amnestiji za v prejšnjih protestih aretirane protestnike. Poslopje mestne uprave naj bi ob tem znova zagorelo.

Policisti so proti demonstrantom med drugim uporabili gumijaste naboje, dimne bombe in šok granate, ti pa so metali kamenje in podtikali ogenj. Oblasti naj bi tokrat prvič celo zaprle postaje kijevske podzemne železnice, omejile pa naj bi tudi promet v središče mesta.

Pozornost mednarodne skupnosti je tako znova usmerjena v Ukrajino. K umiritvi razmer so med drugim pozvali iz EU, zveze Nato, Združenih narodov, ZDA, Rusije in več evropskih držav.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je globoko zaskrbljena ob ponovni "resni eskalaciji nasilja" in je ukrajinske politike pozvala, naj se lotijo osnovnih vzrokov zanj. Tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je izrazil "resno zaskrbljenost" in vse strani je pozval, naj "se vzdržijo nasilja in nujno obnovijo dialog", tudi v parlamentu.

K slednjemu je pozvala tudi Ashtonova. Kot je poudarila, si politični voditelji v Ukrajini delijo odgovornost, da obnovijo zaupanje in ustvarijo pogoje, ki bodo omogočili učinkovito rešitev politične krize.

"Rešitev bi morala vključevati oblikovanje nove vključujoče vlade, napredek pri ustavni reformi in priprave na transparentne in demokratične predsedniške volitve," je še ocenila Ashtonova in obsodila nasilje na obeh straneh. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je medtem zagrozil, da bi lahko EU proti posameznikom, odgovornim za nasilje, uvedla sankcije.

ZDA so medtem svoj poziv za takojšnjo umiritev razmer in končanje nasilja v Kijevu naslovile na Janukoviča ter izrazile zgroženost ob ponovnem izbruhu nasilja v Kijevu.

Rusija je po drugi strani krivdo za ponoven porast nasilja pripisala "politični potuhi zahodnih politikov in evropskih struktur" ter njihovemu zatiskanju oči pred "agresivnimi akcijami radikalnih sil". Posebej oster je bil viden ruski poslanec Aleksej Puškov, ki je celo ocenil, da je Ukrajina na robu državljanske vojne, ki jo je zanetil Zahod.

V zadnjih dneh se je sicer zdelo, da se Ukrajina počasi premika v smeri izhoda iz krize. V ponedeljek je stopila v veljavo amnestija za aretirane protestnike, potem ko so se demonstranti umaknili iz zasedene kijevske mestne hiše in drugih upravnih stavb. Ta teden naj bi se obetalo tudi imenovanje novega premiera, potem ko je Mikola Azarov konec januarja odstopil.