Marčevska izvolitev poslovneža Leung Chun-yinga je bila najbolj razdiralna, odkar je Hongkong leta 1997 postal posebno upravno območje Kitajske. Kitajskega predsednika Hu Jintaa, ki bo Leunga danes slovesno umestil na položaj, tako v petek ob prihodu ni pričakala prijateljska dobrodošlica, so poročale tuje tiskovne agencije.
Za danes so v Hongkongu napovedani večtisočglavi protesti. Protestniki bodo zahtevali več demokracije zase, jezni pa so tudi zaradi številnih korupcijskih afer in zaradi kršitev človekovih pravic ter zatiranja disidentov na celinski Kitajski. Poleg tega ljudi vse bolj motijo številni bogataši, ki iz drugih delov Kitajske derejo v Hongkong.
Hongkong se je 1. julija 1997 po 156 letih britanske nadvlade vrnil pod okrilje Kitajske. Kitajska je tam uveljavila formulo "ena država, dva sistema", tako da je obdržal dobršno mero avtonomije.
Peking je obljubil, da se še 50 let po vrnitvi ne bo vmešaval v politični in ekonomski sistem Hongkonga, tako da so se v Hongkongu obdržali tržni komunizem, svojo valuto in državljanske svoboščine po zgledu Zahoda.
A podobno kot Britanci tudi Kitajska v Hongkongu ni dovolila uvedbe prave demokracije. Voditelja sedemmilijonskega mesta voli 1200-članski volilni odbor, v katerem imajo večino ljudje, zvesti Pekingu. Polovica 60-članskega zakonodajnega sveta je voljena neposredno na volitvah, preostalo polovico pa izvolijo strokovne in interesne skupine.
Peking je sicer obljubil, da bodo leta 2017 izvršnega vodjo in leta 2020 celoten zakonodajni svet volili neposredno.