V Reporterju smo že pisali o odločitvi Komisije za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Robert Šumi, da v imenu zagotavljanja varnosti osebnih podatkov ogromno število nakazil javnih sredstev zapakira pod postavko Druga plačila s skritimi prejemniki in nameni nakazila. Tako imajo največji javni subjekti nenadoma na stotine milijonov evrov nakazil, za katera ni mogoče ugotoviti, kam je šel denar. Aplikacija, ki se je v preteklosti izkazala za koristno orodje novinarjev pri razkrivanju korupcije, je po novem hudo okleščena.

Za primer smo navedli nakazila Mestne občine Ljubljana, ki ima v prenovljenem Erarju v zadnjih desetih letih za skoraj 200 milijonov evrov izplačil skritih pod Drugimi plačili. Naključno smo izbrali 31. december 2024, ko je občina 13 prejemnikom nakazala po 5400 evrov, pri čemer ni bilo jasno, komu in za kaj je šlo teh 70.200 evrov.

Ko smo se obrnili na občino, so nam pojasnili, da gre za štipendije za nadarjene študente, ki se izobražujejo v tujini, denar pa jim je bil nakazan v enkratnem znesku za tekoče leto. Ni problem, če v Erarju niso navedeni vsi prejemniki z njihovimi osebnimi računi, a nobene potrebe ni, da se skriva namen nakazila, se pravi štipendija.

Na KPK pravijo, da so se za tako splošno rešitev odločili »na podlagi 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pri čemer mora Komisija vselej zagotoviti ustrezen prikaz varovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu o osebnih podatkov in Splošno Uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Za sistemsko rešitev zagotavljanja varovanja osebnih podatkov smo se odločili, ker glede na množico podatkov ni mogoče izvajati ročnega pregleda vseh objavljenih transakcij.«

Dodaten problem je omejitev podatkov v Erarju na zadnjih deset let, kar pomeni, da so trenutno vidne le transakcije, izvedene po oktobru 2015. Do marčevske prenove je Erar kazal podatke od leta 2003 naprej, po novem pa so nedostopne transakcije, izvedene v času kar šestih vlad. Da ne omenjamo nezanesljivosti objavljenih podatkov, saj se je za številne transakcije izkazalo, da so napačno prikazane, s čimer si je KPK na grbo nakopala celo tožbo GEN-I.

Komisija pa še kar vztraja, da je bila prenova Erarja dobra, češ da je zdaj prikazanih bistveno več transakcij kot v prejšnji različici, ki mnogih transakcij, ki so danes vidne kot Druga plačila, sploh ni vsebovala. Pa da je mogoče plačila še vedno najti na strani plačnika in da lahko »zainteresirana javnost vsebino posameznih transakcij, ki v Erarju niso v celoti razkrite, dodatno preveri pri plačnikih, ki so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja«.

Toda če zainteresirana javnost nima informacije o točni vsoti nakazila ali kakih drugih podatkov, ki lahko pomagajo pri preverjanju, gre v praksi za tipanje na slepo. V Reporterju smo pisali o sumljivih transakcijah med občino in odvetnikom, a brez podatkov v Erarju ne bi nikoli vedeli, da zadeva smrdi. Pri prenovljenem Erarju pa bi nam preostalo le, da od občine zahtevamo razkritje podatkov o več tisoč plačilih, zakritih z oznako Druga plačila, in upamo, da nam občina pošlje kaj uporabnega.