V Grčiji zmaga proevropskih strank

Nova demokracija naj bi imela v 300-članskem parlamentu 130 sedežev, saj ji pripada tudi 50 sedežev bonusa, ki ga dobi zmagovalna stranka na volitvah.

Vodja Nove demokracije Antonis Samaras je vse proevropske stranke pozval k oblikovanju vlade narodne enotnosti. "Izgubiti ne smemo niti minute," je poudaril. Dejal je še, da so Grki danes sporočili, da želijo ostati povezani z Evropo.

Samaras bo imel po prejemu mandata za sestavo vlade od predsednika Karolosa Papuljasa tri dni časa, da oblikuje koalicijo. Če mu ne bo uspelo, bo na vrsti vodja drugo uvrščene stranke Siriza Aleksis Cipras.

Nova demokracija naj bi že danes začela pogajanja o sestavi vlade s socialističnim Pasokom, ki je dobil med 12 in 13 odstotkov glasov.

Vendar pa se vodja Pasoka Evangelos Venizelos zavzema za oblikovanje vlade narodne enotnosti, v kateri bi bila tudi Siriza Aleksisa Ciprasa.

Venizelos je dejal, da bi morale biti v vladi tudi druge stranke levice, poleg Pasoka še Demokratična levica in Siriza. "Nobene odločitve ni moč sprejeti brez te narodne enotnosti," je dejal.

Siriza je glede na delne izide zbrala nekaj manj kot 26 odstotkov glasov, njen vodja pa je že priznal poraz in čestital Samarasu.

V parlament naj bi se tudi tokrat, tako kot na volitvah 6. maja, uvrstilo sedem strank, med njimi tudi skrajno desna Zlata zora. Po prvih predčasnih volitvah se grške stranke niso uspele dogovoriti o sestavi vlade, tako da je moralo nekaj manj kot deset milijonov grških volivcev danes vnovič na volišča.

Če bo proevropskim strankam z Novo demokracijo na čelu uspelo oblikovati vlado, bi do vratu zadolžena Grčija ostala na dosedanji poti mednarodne pomoči, čeprav se obetajo nova pogajanja za omilitev pogojev zanjo.

Grčija je mednarodno pomoč prvič dobila leta 2010 in sicer v višini 110 milijard evrov, letos pa še 130 milijard evrov, poleg tega so ji zasebni upniki odpisali 107 milijard evrov dolga.

V zameno za pomoč so bile Atene prisiljene sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ki jim najbolj ostro nasprotuje stranka Siriza.

V območju evra in EU so grške stranke pozvali k čimprejšnji sestavi nove vlade, ki bo prevzela lastništvo nad dogovorjenim drugim programom pomoči, torej spoštovala sprejete zaveze.

Finančni ministri držav v območju evra so ocenili, da bi morali izidi volitev omogočiti oblikovanje nove vlade, ki bo "privedla Grčijo nazaj na pot trajnostne rasti". Obenem so napovedali, da bodo države območja evra še naprej podpirale v prizadevanjih za ureditev javnih financ in izvedbo reform.

Evrska skupina pričakuje, da se bo trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki nadzira izvajanje programa pomoči, vrnila v Atene takoj, ko bo sestavljena nova vlada, da z njo izmenja mnenje o tem, kako naprej in pripravi prvi pregled izvajanja drugega programa pomoči.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa sta v skupnem sporočilu za javnost poudarila, da so se Grki izrekli in da EU popolnoma spoštuje njihovo demokratično izbiro. "Upamo, da bo izid volitev omogočil hitro oblikovanje nove vlade," sta poudarila.

Ko so delni izidi pokazali, da je konservativna Nova demokracija, ki podpira program pomoči Grčiji, premagala skrajno levo stranko Sirizo, ki mu nasprotuje, je nemški zunanji minister Guido Westerwelle omenil možnost "zamika" rokov za izpolnitev ciljev, ki sta jih Grčiji določila EU in IMF.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je poudaril, da izid volitev v Grčiji kaže, da Grki podpirajo korenite gospodarske in fiskalne reforme.

Tudi v Washingtonu so Grčiji že čestitali za izid volitev in izrazili upanje, da bo ta hitro pripeljal do oblikovanja nove vlade, ki se bo spopadla z gospodarskimi problemi države.

Volitve v Grčiji pa niso minile brez incidentov. Na enem od volišč Atenah so zažgali volilno skrinjico, pred zasebno medijsko družbo Skai TV, ki podpira varčevalne ukrepe, pa so našli granati.