V drugi krog predsedniških volitev v Romuniji Ponta in Iohannis

42-letni Ponta, ki vodi vladajočo Socialdemokratsko stranko (PSD), je po po objavi prvih izidov zgodaj davi že izrazil prepričanje v zmago. Poudaril je, da se bo preobrat, ki ga je njegova stranka začela z zmago na parlamentarnih volitvah leta 2012, zdaj zaključil.

Izrazil je tudi zadovoljstvo, da je toliko Romunov pokazalo zaupanje v njegov program, ki ima za cilj razvoj države in končanje nesoglasij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi 55-letni Iohannis, dolgoletni župan mesta Sibiu in pripadnik nemške manjšine, je pozdravil rezultate volitev. "Jasno je, da imajo Romuni zdaj na izbiro dve možnosti: Romunijo dobrega ravnanja in Romunijo slabega ravnanja, škandalov in laži," je dejal.

Izid pa kaže, da bo tekma v drugem krogu tesnejša od pričakovane. Kot je dejal analitik Mircea Kivu, izid še daleč ni jasen, tako da bo v drugem krogu pomembno, koga bodo podprli ostali kandidati.

Po njegovi oceni bo nekdanja pravosodna ministrica in sedanja evropska poslanka Monica Macovei, ikona boja proti korupciji, svoje privržence pozvala k podpori Iohannisa, nekdanji premier Calin Popescu Tariceanu pa k podpori Ponte.

Za predsedniški stolček se je namreč v nedeljo potegovalo 14 kandidatov. Po podatkih glavne volilne komisije so ostali kandidati dobili znatno manjšo podporo od Ponte in Iohannisa. Tako so trije - Monica Macovei, desnosredinska političarka Elena Udrea in Tariceanu - dobili med 4,65 in 5,8 odstotka glasov.

Volilna udeležba je bila 53,16-odstotna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA je na predsedniških volitvah prvič prišlo do resnih problemov na volitvah v tujini. Poročali so o dolgih vrstah, pomanjkanju obrazcev in zavračanju diplomatskih predstavništev, da bi podaljšali čas glasovanja.

Po zaprtju volišč so bile tako pred številnimi volilnimi mesti v Evropi še vedno dolge vrste, tako da več tisoč Romunov ni moglo oddati svojega glasu. O težavah so poročali z Dunaja, v Londonu in Parizu je prišlo do spontanih protestov.

V tujini sicer živi 3,2 milijona Romunov. Volilno pravico ima več kot 18,3 milijona ljudi v Romuniji in 530.000 Romunov, ki živijo v tujini.

V Bukarešti je več sto ljudi pred zunanjim ministrstvom protestiralo zaradi "ponižanja Romunov v tujini". Tako kot sedanji desnosredinski predsednik države Traian Basescu so zahtevali odstop zunanjega ministra Titusa Corlateana, ker je Romunom preprečil, da bi volili. Tudi opozicija je vlado obtožila, da je preprečila glasovanje mnogim Romunom, ki živijo v tujini.

Leta 2009 je sicer Basescu za drugi predsedniški mandat zmagal na volitvah zahvaljujoč prav glasovom okoli 170.000 Romunov v tujini.

Po volilni kampanji, v središču katere je bilo nadaljevanje obračunavanja med socialdemokratom Ponto in njegovim zagrizenim tekmecem, desnosredinskim predsednikom Basescujem, so si sicer sedaj mnogi volivci želeli, da bi bila novi predsednik države in premier na istem bregu.

Vendar pa mnogi strokovnjaki opozarjajo na nevarnost zdrsa v nedemokratičnost. Politolog Ovidiu Voicu iz Sorosovega sklada opozarja na nevarnost za neodvisnost pravosodja, če bi prišlo do koncentracije oblasti v rokah socialdemokratov v primeru zmage Ponte, saj ima levosredinska koalicijska vlada veliko večino v parlamentu, poroča AFP.

Predsednik države je namreč pristojen tudi za zunanjo politiko in imenovanje visokih javnih funkcionarjev, tudi sodnikov.