Revija Reporter
Svet

V Černobilu namestili sarkofag nad ruševine elektrarne

STA

29. nov. 2016 11:58 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

V Černobilu so danes namestili največji sarkofag na svetu, ki so ga postavili nad ruševine v jedrski eksploziji uničeni nuklearki.



Sarkofag je največja konstrukcija, ki jo je kdaj zgradil človek. Konstrukcija je visoka 108 metrov - večja je kot newyorški kip svobode - in tehta 36.000 ton oziroma trikrat več kot pariški Eifflov stolp, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Pozdravljamo nov mejnik v procesu transformacije Černobila kot simbola, kaj lahko dosežemo skupaj z močno, odločno in dolgoročno obvezo," je v izjavi za javnost povedal predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Suma Chakrabarti. EBRD je zagotovila večji del sredstev za sarkofag, ki je stal 2,1 milijarde evrov.

V sarkofag morajo namestiti še opremo za nadzorovanje radioaktivnosti, zračne ventile in protipožarne sisteme, kar naj bi bilo nared do konca leta 2017.

Novi jekleni sarkofag je nadomestil betonskega, ki so ga nad ostanki uničenega reaktorja na hitro zalili kmalu po katastrofalni stalitvi jedrske sredice 26. aprila 1986. A ta sarkofag je že začel puščati na mnogo mestih, zato so se mednarodni inženirji odločili za izgradnjo novega, jeklenega, ki naj bi zaprl sevanje iz elektrarne za nadaljnjih 100 let, hkrati pa tudi vdor vode v območje in s tem izpiranje radioaktivnih snovi.

Katastrofa v Černobilu je bila najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva. 26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj sta v Černobilu med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo.

Sovjetske oblasti so mednarodni javnosti nesrečo več dni prikrivale in ta je zanjo izvedela šele, ko so na Švedskem zaznali povečano radioaktivno sevanje.

Še vedno ni povsem jasno, koliko žrtev je terjala ta nesreča. Ob sami eksploziji je umrlo 30 ljudi, tisoči pa nato zaradi posledic sevanja.

Posledice nesreče sicer še danes ogrožajo zdravje lokalnih prebivalcev. Na onesnaženih območjih živi več kot pet milijonov ljudi - 2,3 milijona Ukrajincev, 1,1 milijona Belorusov in 1,6 milijona Rusov. 10.000 kvadratnih kilometrov zemlje je še vedno neprimerne za gospodarske dejavnosti. Na območju deset kilometrov od černobilske elektrarne zaradi visoke stopnje onesnaženosti s plutonijem življenje ne bo mogoče še več deset tisoč let.