V Avstriji lani "eksplozija" števila spolnih deliktov

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je včeraj opozoril, da se je število prijav kaznivih dejanj v Avstriji lani povečalo, a ostaja pod povprečjem iz obdobja pred letom 2010. Precej nasilja opažajo med tujci. Med storilci kaznivih dejanj je bilo 39 odstotkov tujcev, največ Romunov, Nemcev in Srbov, prosilcev za azil je bilo 8,6 odstotka.

Kot je včeraj na novinarski konferenci na Dunaju predstavil minister Sobotka, se je lani število prijav kaznivih dejanj povečalo za 3,8 odstotka na 537.792, dolgoročno pa to število od leta 2010 ostaja na približno enaki ravni. Pred tem letom pa so beležili tudi po 570.000 prijav kaznivih dejanj na leto. "Avstrija je ena najvarnejših držav v Evropi," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA zagotovil Sobotka.

Leta 2016 se je precej povečalo število prijav kibernetskega kriminala in gospodarske kriminalitete, zmanjšalo pa število kraj motornih vozil in vlomov. Se je pa povečalo tudi število nasilnih kaznivih dejanj. Gre za pet velikih področij kriminalitete, ki imajo velik vpliv na občutek varnosti med prebivalstvom.

Pristojni organi so razjasnili 45,9 odstotka prijavljenih primerov, kaže statistika notranjega ministrstva.

Število prijavljenih nasilnih kaznivih dejanj se je s 40.333 v letu 2015 povečalo na 43.098 v lanskem letu. Povečanje števila nasilnih kaznivih dejanj je predvsem posledica večjega števila povzročitev lažjih telesnih poškodb, ki je naraslo s 34.358 na 36.426, je povedal direktor zveznega kriminalističnega urada Franz Lang in pojasnil, da je šlo pri tem največkrat, kar v 75 odstotkih, za spore oz. nasilje znotraj posamezne kulturne skupine.

Kar 4495 žrtev kaznivih dejanj, ki so jih izvedli prosilci za azil, je bilo namreč tujcev, od tega 3653 prosilcev za azil. 1626 žrtev pa je bilo avstrijskih državljanov, navaja APA.

Za veliko število teh dejanj so bili po navedbah Langa odgovorni "migranti, ki so v Avstrijo prišli v zadnjih 24 mesecih".

Policija je sicer lani ovadila 270.160 storilcev kaznivih dejanj. 60,9 odstotka oziroma 164.609 je bilo Avstrijcev, 39,1 odstotka pa tujcev. Med njimi je bilo 22.289 prosilcev za azil, kar je 8,6 odstotka vseh storilcev. Med dejanji, ki so jih zagrešili, so najbolj številne tatvine, sledijo pa povzročitve telesnih poškodb. Med storilci kaznivih dejanj, ki so prosilci za azil, sicer prevladujejo tisti, "ki nimajo nobenih možnosti v postopku pridobitve azila in bodo morali zapustiti državo", je še povedal Lang.

Med tujimi storilci kaznivih dejanj je bilo sicer največ romunskih državljanov, in sicer 11.021. Sledili so Nemci, ki jih je bilo 9724, in Srbi, ki jih je bilo 9557. Afganistanci, ki se med prosilci za azil po številu kaznivih dejanj uvrščajo na vrh, so pristali na petem mestu; kaznivo dejanje je storilo 5973 afganistanskih državljanov.

Sobotka je opozoril še na porast spolnih deliktov, ki da so v lanskem letu "eksplodirali" - od 1228 v letu 2015 na 1918 v lanskem letu. Lang pa je pri tem pojasnil, da je to tudi posledica prenovljene zakonodaje, ki od 1. januarja 2016 kot kaznivo dejanje opredeljuje vsakršno "telesno nadlegovanje na področju spolnosti".

Ni pa se pomembneje povečalo število hudih spolnih deliktov, na primer posilstev, je še povedal Lang. Lani so v Avstriji npr. zabeležili 899 primerov posilstev, leta 2015 pa 826, kar je bila najnižja številka od leta 2010. Povečalo se je tudi število umorov - z 39 v letu 2015 na 46 v letu 2016, je še povedal Lang.