Slovesna kanonizacija "mučenikov armenskega genocida" se je začela ob 15. uri in končala ob 17.15 po srednjeevropskem času. Po lokalnem času je bila ob koncu ura 19.15 in je bila izbrana simbolično v spomin na tragično leto 1915.
Potekala je v osrednji armenski cerkvi Ečmiadzin v kraju Vagaršapat - v preprosto grajeni zgradbi iz začetka četrtega stoletja, ki naj bi bila najstarejša krščanska katedrala na svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Slovesnost je vodil vrhovni patriarh in katolikos vseh Armencev Karekin II. Ob koncu so zadoneli zvonovi v armenskih cerkvah po vsem svetu in ubitim so se poklonili še z minuto tišine.
Armenija in večmilijonska armenska diaspora se že desetletja borita, da bi bil pokol priznan kot genocid. Kot takega ga je doslej priznalo več kot 20 držav in mednarodnih organizacij, a Turčija - naslednica Otomanskega cesarstva - na to ne pristaja.
Kot vztraja Ankara, je bilo v letih 1915-1917 v državljanski vojni, v kateri so se Armenci skupaj z ruskimi silami borili proti otomanski vojski, ubitih med 300.000 in pol milijona Armencev ter še vsaj toliko Turkov.
Državi je k spravi in normalizaciji odnosov ob prihajajoči 100. obletnici pokola v sredo med drugim pozval generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjoern Jagland.
Leta 2009 sta uradni Erevan in Ankara sicer že podpisala protokole o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, a so se nato odnosi znova poslabšali in parlamenta obeh držav protokolov nista nikoli ratificirala.
Armenski predsednik Serž Sarkisjan je v pogovoru za televizijo CNN Turk, ki je bil objavljen v sredo, poudaril, da je armenska stran pripravljena normalizirati odnose, a da je na potezi Turčija, ki mora najprej priznati genocid. "Jasno je, da bo sprava med narodoma morala priti preko turškega priznanja genocida," je dejal.
Osrednja slovesnost ob 100. obletnici pokola bo potekala v petek v Erevanu in na njej pričakujejo na stotisoče ljudi. Povabljeni so bili tudi številni svetovni voditelji in svojo udeležbo sta med drugim potrdila francoski predsednik Francois Hollande in ruski predsednik Vladimir Putin.
Turčija bo medtem v petek obeležila 100. obletnico bitke za Galipoli, čeprav se je ta dejansko začela 25. aprila 1915. Sarkisjan je to potezo Ankare označil kot "poskus odvrniti pozornost sveta" od slovesnosti v Erevanu.