Kanadski premier Mark Carney je v četrtek posvaril, da bi odločitev za odhod iz Kanade lahko vodila v leta velike negotovosti in izgubljenih priložnosti.

Volivci iz Alberte, ki je najbogatejša kanadska provinca po bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca, bodo pri ključnem vprašanju za prihodnost province odločali med možnostma, ali naj ostanejo provinca Kanade ali pa naj vlada Alberte v skladu s kanadsko ustavo sproži postopek za izvedbo zavezujočega referenduma o odcepitvi.

Če bodo volivci večinsko podprli neodvisnost, se je desna premierka Alberte Danielle Smith zavezala, da bo sprožila pravno zavezujoč postopek odcepitve. Čeprav Smith prihodnost Alberte vidi v Kanadi, pa je kljub temu ponedeljkov referendum razpisala, da bi razrešili to vprašanje, ki razdvaja provinco, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja vodilnega separatističnega gibanja Alberta Prosperity Project Mitch Sylvestre je v pogovoru za AFP prejšnji teden dejal: "Ne bi bil presenečen, če bi na tem referendumu dejansko zmagali." Presenečen pa bo, če bodo osvojili manj kot 40 odstotkov glasov, je dodal.

Zagovorniki neodvisnosti Alberte imajo po poročanju britanskega BBC med drugim pomisleke glede obsega priseljevanja v državo, prepričani pa so tudi, da zvezna vlada v Ottawi že dalj časa zapostavlja to z nafto bogato provinco. Zlasti pa menijo, da zvezne okoljske politike zavirajo možnosti Alberte za razvoj na področju naravnih virov.

Kanadski premier Mark Carney je sicer podprl nov naftovod in druge projekte za povečanje proizvodnje surove nafte v Alberti, s čimer se je po navedbah AFP jasno distanciral od svojega predhodnika na položaju Justina Trudeauja. Slednjemu so v Alberti očitali, da je na račun okoljskih politik zaviral razvoj naftne industrije, ki pa je za gospodarstvo te province ključnega pomena.

Premier Carney je naftno industrijo v Alberti postavil v središče svojih načrtov za okrepitev kanadskega gospodarstva ter za zmanjšanje odvisnosti od ZDA, potem ko so se odnosi z južno sosedo od začetka drugega mandata predsednika Donalda Trumpa zelo poslabšali.

Carney, ki je odraščal v Alberti, je teden pred referendumom pozval k narodni enotnosti. "Kanada se sooča z resnimi grožnjami našemu gospodarstvu, naši varnosti, našemu načinu življenja. Biti moramo močni, skupaj smo močnejši," je dejal v videoposnetku, ki ga je posnel v svoji nekdanji srednji šoli v Edmontonu.

V četrtek pa je na zborovanju v Calgaryju dejal, da ta referendum prihaja v najslabšem možnem trenutku. "To ni poker. Glas proti Kanadi je nevaren blef, ki bo vodil v leta globoke negotovosti in zamujenih priložnosti," je opozoril.

Javnomnenjske raziskave sicer nakazujejo, da namerava začetek postopka za odcepitev podpreti med 20 in 25 odstotkov volivcev.

Za Alberto bo to prvi referendum na temo morebitne odcepitve od Kanade. Volivci v francosko govoreči kanadski provinci Quebec pa so imel doslej že dva referenduma. Obakrat so odločili, da ostanejo del Kanade, pri čemer je bil rezultat leta 1995 tesen. Kanada je po tem določila posebna pravila glede možnosti odcepitve, zaradi katerih bi bila tudi v primeru uspeha zagovornikov samostojne poti na referendumu pred Alberto še dolga in negotova pot.

Volivci v Alberti bodo v ponedeljek odločali o še devetih nezavezujočih referendumskih vprašanjih, pri čemer je pet povezanih s priseljevanjem. Z slednjimi bodo med drugim preverili voljo volivcev glede tega, ali naj vlada province okrepi nadzor nad priseljevanjem in ali naj uvede zakon, v skladu s katerim bi bili do socialnih programov, ki jih financira provinca, upravičeni zgolj kanadski državljani, osebe s stalnim prebivališčem in posamezniki z imigracijskim statusom, ki ga Alberta priznava.

Pri preostalih štirih vprašanjih bodo volivci odločali o tem, ali naj Alberta v sodelovanju z vladami drugih provinc s podobnimi interesi poskuša doseči določene spremembe kanadske ustave.