Argentinski časnik Clarin je že v nedeljo pisal, da je policija v enem od košev v Nismanovem stanovanju našla osnutek zapornega naloga iz junija 2014. V njem je tožilec zahteval aretacijo predsednice v zvezi z bombnim napadom na judovski center v Buenos Airesu leta 1994.
Državno tožilstvo je v ponedeljek v sporočilu za javnost zatrdilo, da tak dokument ne obstaja, a je izjavo kasneje umaknilo. Državna tožilka Viviane Fein je v torek dejala, da je šlo za "nenamerno napako v komunikaciji", potem ko se je razvedelo, da sporni zaporni nalog vendarle obstaja. Ob tem je zavrnila očitke, da je tožilstvo obstoj dokumenta zanikalo zaradi pritiska oblasti.
Nismana so našli mrtvega 18. januarja v njegovem stanovanju. Umrl je zaradi enega samega strela v glavo, še vedno pa ni jasno, ali je šlo za umor ali za samomor. Tožilec je umrl dan pred predvidenim nastopom v parlamentu, kjer naj bi predstavil poročilo, v katerem je predsednico Kirchnerjevo in zunanjega ministra Hectorja Timermana obtožil prikrivanja resnice o napadu leta 1994, v katerem je umrlo 85 ljudi. Želela naj bi prikriti dogovor z Iranom, ki naj bi stal za krvavim napadom, v skladu s katerim sta se v zameno za iransko nafto odpovedala pregonu organizatorjev napada.
Argentinska javnost je razdeljena glede tega, ali je bil Nisman ubit po nalogu vlade ali v operaciji, uperjeni proti vladi, kar trdi Kirchnerjeva. Glede na javnomnenjske raziskave je kar 70 odstotkov Argentincev prepričanih, da nikoli ne bodo izvedeli resnice o smrti tožilca, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
