Za predsednika Črne gore je bil izvoljen na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990. Na tem položaju je bil osem let, nato pa po notranjih strankarskih bojih v vrhu Demokratske stranke socialistov (DPS), katere predsednik je bil od njene ustanovitve, na predsedniških volitvah leta 1998 izgubil proti svojemu sodelavcu in takratnemu premierju Črne gore Milu Đukanoviću.
Istega leta je postal predsednik zvezne vlade takratne Zvezne republike Jugoslavije, ki je obstajala med letoma 1992 in 2003, sestavljali pa sta jo Srbija in Črna gora. Položaj mu je ponudil takratni predsednik ZRJ Slobodan Milošević. Na tem položaju je bil do leta 2000, ko je padel Miloševićev režim. Spomladi 1999 je bil tisti, ki je razglasil stanje neposredne vojne nevarnosti in nato še vojne razmere v času bombardiranja zveze Nato na ZRJ.
Bulatović (desno) na zadnjem srečanju predsednikov tedanjih jugoslovanskih republik maja 1991.
Leta 2001 je izstopil iz svoje Socialistične ljudske stranke, ki jo je ustanovil leta 1998 in se umaknil iz politike. Posvetil se je zasebnemu poslu in strokovnemu izpopolnjevanju, poročajo mediji iz regije.
Bil je trden podpornik Miloševićeve politike in je, kot navaja hrvaški časnik Jutarnji list, podprl agresijo na Hrvaško v 90. letih prejšnjega stoletja ter poslal črnogorske enote na Dubrovnik. Pogosto je govoril, da je "Črna gora drugo oko Srbije". Na zadnji seji Zveze komunistov Jugoslavije je hrvaškemu in slovenskemu vodstvu sporočil, da "sneg ne pada zato, da pokrije breg, ampak da zveri pokažejo svoje sledi".
S politiko se je začel ukvarjati že v mladinski organizaciji in kot študent, leta 1989 pa je bil izvoljen za predsednika predsedstva Zveze komunistov Črne gore.
Rodil se je 21. septembra 1956 v Beogradu v oficirski družini, osnovno in srednjo šolo je končal v Zadru. V Črno goro je prišel leta 1975, kjer je v Podgorici, takrat Titogradu, magistriral iz ekonomskih znanosti in bil asistent na fakulteti.
