Andreotti, ključna osebnost dolgo časa vladajoče Krščansko-demokratske stranke, je bil zadnja leta šibkega zdravja. Avgusta lani je bil hospitaliziran zaradi težav s srcem.
Nekdanjega italijanskega premiera bodo pokopali v torek, pogreb pa bo zasebne narave. V čast možu, ki je med zaslužnimi za izvedbo olimpijskih iger v Rimu leta 1960, bodo na športnih prireditvah po vseh državi zastave spustili na pol droga.
Andreotti je bil "vodilni protagonist v javnem življenju več kot 60 let", je ocenil italijanski premier Enrico Letta. Da je umrl "inženir rekonstrukcije Italije" po II. svetovni vojni, pa je dejal nekdanji minister v Andreottijevi vladi Paolo Cirino Pomicino.
Da je Andreotti "zelo sporna figura", je menil drugi nekdanji italijanski premier Massimo D'Alema. Tožilec v sodnih procesih proti mafiji Antonio Ingroila pa je poudaril, da je "Andreotti s svojimi številnimi sencami mrtev, a andreotizem zagotovo ni".
Leta 1919 v Rimu rojeni Andreotti je bil vrsto let eden najvidnejših predstavnikov italijanske politike. Sodeloval je pri načrtovanju ustave po drugi svetovni vojni, 60 let je bil član parlamenta, bil je sedemkratni predsednik vlade, minister v 33 italijanskih vladah, postal pa je tudi dosmrtni senator.
V 90. letih prejšnjega stoletja in v zadnjih desetih letih je veliko časa preživel na sodišču, kjer se je branil pred obtožbami, da je bil povezan s sicilijansko mafijo. Vpleten je bil tudi v več korupcijskih škandalov, a so ga nazadnje vseh obtožb oprostili.
Med odmevnejšimi procesi proti Andreottiju je bil tisti, v katerem so ga konec 90. let prejšnjega stoletja obsodili na 24 let zaporne kazni, ker naj bi leta 1979 naročil umor preiskovalnega novinarja. Prizivno sodišče je obsodbo leta 2003 razveljavilo.
Veliko kritik si je med drugim nakopal tudi z nepopustljivostjo ob ugrabitvi njegovega političnega nasprotnika Alda Mora, ki so ga leta 1978 ugrabili pripadniki Rdečih brigad. Andreotti se kot premier ni želel pogajati, Mora pa so po dveh mesecih ujetništva našli mrtvega v prtljažniku avtomobila, parkiranega na neki stranski ulici v Rimu.
"Krivijo me za vse, razen za punske vojne, ker sem bil takrat še premlad," je nekoč ironično dejal Andreotti. Profesor političnih znanosti na univerzi v Firencah Marco Tarchi pa je nekoč o njem dejal: "Pozna vse koridorje moči in njene šibkosti in ne odlaša z uporabo katerih koli sredstev, ki so potrebna."
Zelo odmeven skeč je nekoč prikazal Andreottija, ki je pozvonil na vratih pekla. Odprl mu je hudič in naznanil: "Očka je doma!" Sicer si je italijanski politik prislužil tudi vzdevka Princ teme zaradi domnevnih povezav z mafijo in Črni papež zaradi domnevnih tesnih odnosov z Vatikanom.
Leta 2008 je bil posnet film Il Divo, ki pripoveduje o povezanosti Andreottija z mafijo. Film je bil nagrajen na znamenitem filmskem festivalu v Cannesu.
Nekdanji urednik levičarskega italijanskega časnika Il Manifesto Riccardo Barenghi je poudaril, da je Andreotti v grob odnesel veliko skrivnosti. Mogoče pa bo nekaj skrivnosti sčasoma odkrila obsežna zbirka dokumentov in osebnih pisem, ki jih je nekdanji premier zapustil na tem svetu. V zbirki naj bi bilo kar 3500 ovojnic s strogo zaupnimi informacijami.