Prvi udar je vojska izvedla 27. maja 1960 zaradi domnevne ogroženosti demokratičnega sistema. Vlada je namreč omejila svobodo medijev in pravice opozicijskih politikov, kar je vodilo v študentske proteste. Premierja Adnana Menderesa in dva ministra so septembra 1961 obesili, vojska pa je na oblasti ostala 17 mesecev.
Enajst let pozneje, 12. marca 1971, je vojska udar izvedla kot odgovor na nasilni ekstremizem skrajne levice. Vojska je premierja Sulejmana Demirela prisilila, da je z memorandumom odstopil. V naslednjem letu je vojska oblast prenesla nazaj na civilno vlado.
Tudi Demirelov drugi mandat se je končal s pučem, ki so ga izvedli 12. septembra 1980. Vojska pod vodstvom generala Kenana Evrena je uveljavila vojno zakonodajo, aretirali so okoli 650.000 ljudi in jih veliko usmrtili. Vojaška vladavina se je uradno končala novembra 1983.
Turška vojska je poskusila vplivati na politiko tudi 30. junija 1997, ko pa ji udar ni uspel. So pa premierja Necmettina Erbakana, prvega islamističnega predsednika turške vlade in mentorja zdajšnjega turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, vseeno prisilili k odstopu.
V spodletelem poskusu državnega udara, ki se je zgodil danes, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 90 ljudi, več kot 1150 je ranjenih. Oblasti so prijele 1563 vojakov.