Marko Jaklič, direktor javnega zavoda Lekarna Ljubljana, si je pri 38 letih in dosedanjem delu izključno v javnem sektorju nabral zavidanja vredno premoženje. Poleg na črno zgrajene hiše z bazenom, dveh posestev z več kot 80 hektarji in najemanja jahte, ima menda v lasti še več zemljišč in vsaj eno hišo v Dalmaciji. O premoženju na Hrvaškem bomo javnost obveščali sproti z novimi podatki.
V zadnjem času je Marko Jaklič pozornost javnosti vzbudil s izrazitimi tržnimi prijemi pri vodenju javnega zavoda Lekarna Ljubljana, ki ga očitno vodi v skladu s pričakovanji še enega zelo tržno usmerjenega človeka – ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Lekarna Ljubljana, v kateri je združenih več deset lekarn na območju Ljubljane in osrednje Slovenije, postaja vse bolj trgovina in vse manj lekarna.V letu 2008, na začetku katerega je njeno vodenje prevzel Jaklič, so ustvarili 3,6 milijona evrov presežkov prihodkov nad odhodki, predlani so kljub krizi ta presežek še povišali na 4,3 milijona evrov. Levji delež presežka pobere Janković neposredno v občinski proračun, čeprav so na ljubljanski mestni občini ustanovili poseben »proračunski sklad za odpravo posledic obremenitev okolja v MOL«.
Načeloma ni s tržno naravnanostjo nič narobe, vendar to nikakor ni namen javnega zavoda, temveč gospodarskih družb, lekarniška dejavnost pa je javna služba, poudarja dr. Senko Pličanič s Pravne fakultete v Ljubljani. Lekarna Ljubljana tudi po zakonu ne bi smela ustanavljati gospodarskih družb, kljub temu skušajo z ustanovitvijo svoje veledrogerije LL Grosist, d. o. o., še povečati dobičke. Toda Marko Jaklič ne prestopa meje zakona le pri upravljanju javnega premoženja, temveč tudi pri kopičenju osebnega. Ë
Hiša z bazenom na črno
Razvpit je zaradi večje hiše z bazenom, ki jo je postavil sredi gozdov v bližini Polhovega Gradca. Poleg stanovanjske hiše je zgradil še gospodarsko poslopje, vse na črno. Za gradnjo ni imel gradbenega dovoljenja ne po letu 2002, ko je kupil zemljišče, ne zdaj. Jaklič sicer trdi, da hiše ni zgradil na črno, ob nakupu stare kmetije je želel hišo obnoviti, toda del se je zrušil, zato ga je nadomestil. Domačini so nam pojasnili, da je to popolna laž. Staro hišo je takoj porušil in tam zgradil novo, zraven še gospodarsko poslopje in bazen, vse brez gradbenega dovoljenja.
To potrjujejo tudi na upravni enoti Ljubljana, pod katero sodi tudi območje občine Dobrova–Polhov Gradec. Vodja izpostave Vič-Rudnik, Egon Breitenberger, pravi, da upravna enota za to gradnjo ni izdala gradbenega dovoljenja. Decembra 2005 so izdali zgolj odločbo, s katero so zavrnili vlogo za gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo kmetije z gospodarskim poslopjem, ker pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja niso bili izpolnjeni.
Seveda je vprašanje, zakaj v vseh teh letih gradbena inšpekcija ni uspela z odredbo o odstranitvi črne gradnje. Nekdanji vodja ljubljanskega območne enote inšpektorata za okolje in prostor, Tomaž Miklavčič, je res izdal dve odločbi za rušitev Jakličeve črne gradnje, toda po njegovi pritožbi je ministrstvo za okolje obe odpravilo z obrazložitvijo, da je Miklavčič nepopolno ugotovil dejansko stanje. Drugo odločbo o tem so menda na ministrstvu izdali jeseni leta 2005, zato smo na gradbeni inšpektorat poslali vprašanje, kaj so storili od takrat glede odstranitve črne novogradnje.
VEČ V TISKANI IZDAJI