Vršilec dolžnosti direktorja OGE David Apol je namreč pomočniku pravosodnega ministra ZDA Rodu Rosensteinu poslal pismo z opozorilom, da bi Trump moral to storiti že v svojem lanskem finančnem poročilu. Škandal je sicer izbruhnil šele letos z objavo informacije o razmerju in plačilu za molk v časopisu Wall Streeet Journal.
Apol je Rosensteina na to opozoril s priporočilom, naj informacijo upošteva pri morebitni kazenski preiskavi. Za zavestno in namerno prikrivanje finančnih informacij v takšnih poročilih je zagrožena zaporna kazen do pet let.
Apolovo pismo je posledica pritožbe na OGE s strani nestrankarske organizacije Državljani za odgovornost in etiko v Washingtonu, ki zahteva da OGE in ministrstvo za pravosodje presodita, ali bi moral Trump plačilo Cohenu za plačilo Danielsovi prijaviti že lani.
Ameriški državni uradniki in kongresniki morajo vsako leto prijaviti svoje finančne prilive in odlive ter premoženje v preteklem letu, da ne bi bilo suma konflikta interesov ali korupcije.
Trump je letos podal 92 strani dolgo finančno poročilo, na koncu katerega je dodal opombo, da je Cohenu vrnil denar za Danielsovo lani, čeprav je še letos aprila novinarjem zagotavljal, da ni vedel, da bi Cohen kaj plačal Danielsovi.
Nato je nastopil njegov odvetnik Rudy Giuliani in začel po televizijah razlagati, da je Trump vedel za Cohenovo plačilo in je odvetniku povrnil denar.
Če bi namreč Cohen res iz svojega žepa plačal Danielsovi pred volitvami 2016, bi to lahko pomenilo kršitev zakonodaje o financiranju volilnih kampanj, ker to plačilo ni bilo nikjer prijavljeno kot prispevek kampanji.
Giuliani je pojasnil, da je Cohen plačal zato, da novica o spolnem razmerju z Danielsovo leta 2006 ne bi škodovala Trumpovi kampanji ali sprožila spora v družini. Trump je moral priznati, da je denar vrnil Cohenu, sicer bi Cohena lahko preganjali zaradi nezakonite donacije.
Njegovi kritiki verjamejo, da je plačilo Cohenu priznal zaradi kazenske preiskave, ki so jo proti Trumpovemu odvetniku uvedli newyorški zvezni tožilci.
Preiskava je bila sprožena na pobudo posebnega tožilca za preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve Roberta Muellerja. Ta je v okvirju svoje preiskave, ki zajema tudi morebitno sodelovanje Trumpove kampanje z Rusi in predsednikovo oviranje pravosodja, naletel na dovolj dokazov proti Cohenu, ki jih je predal kolegom v New Yorku.
Ti so na podlagi tega od sodišča dobili nalog za preiskavo Cohenove pisarne, hotelske sobe in stanovanja, pri čemer so zaplenili goro dokumentacije. Med njimi tudi podatke o Cohenovih financah, med katerimi je tudi Trumpovo nakazilo denarja za plačilo Danielsovi. Laganje novinarjem je eno, laganje tožilcem oziroma preiskovalcem FBI pa povsem drugo in plačilo Cohenu je bilo na uradnem dokumentu treba priznati.
Trumpovo finančno poročilo v opombi pri priznanju plačila Cohenu sicer dodaja mnenje, da tovrstna finančna poročila niso obvezna ampak prostovoljna, kar bo sedaj moral presoditi Rosenstein, ki je imenoval Muellerja potem, ko je Trump lani maja odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja.
Pravosodni minister ZDA Jeff Sessions se je iz vseh zadev okrog ruske afere izločil zaradi lastne vpletenosti. Kot svetovalec Trumpove kampanje se je namreč srečal z ruskim veleposlanikom, vendar je to na zaslišanju v senatu pred potrditvijo na položaj zanikal. Kasneje je trdil, da se srečanja pač ni spomnil.
Trumpovo finančno poročilo sicer tudi letos sproža številna etična vprašanja. Samo od svojega hotela v Washingtonu, ki ga polnijo njegovi podporniki in tuji gostje, je Trump lani dobil 40 milijonov dolarjev.
V lanskem poročilu za leto 2016 je Trump prijavil najmanj 600 milijonov dolarjev dohodka od svojega poslovnega imperija, ki se mu ni odpovedal, lani pa naj bi imel 150 milijonov dolarjev manj prihodkov.