Razlog? Ameriškega predsednika Donalda Trumpa je primerjal z Idijem Aminom, ugandskim diktatorjem, ki je v 70. letih pomoril do pol milijona ljudi. Soyinka, ki je leta 2016 po Trumpovi prvi izvolitvi simbolično zažgal svojo zeleno karto, je dobil »ljubezensko pismo« iz Lagosa: vizum preklican.

»Zelo sem zadovoljen,« je sarkastično dejal na tiskovni konferenci. Trumpova maščevalna administracija pa s tem nikakor ni zadovoljna – hoče molk.

Preklic vizuma Soyinki je pravzaprav vrhunec dvoličnosti. Trump, ki sam nenehno podžiga nasprotnike z najhujšimi primerjavami, ne prenese, če mu kdo na enak način vrne milo za drago. V preteklosti je številnim demokratom in tožilcem prilepil etikete Ala Caponeja (Joe Biden, Letitia James, Fani Willis), Benedicta Arnolda (Adam Schiff), Tokyo Rose (Nancy Pelosi) in celo Gestapa (Bidnova administracija).

Volilne uradnike je označil za »hujše od nacistov«, imigrante za Hannibala Lecterja, politične nasprotnike pa za »vermin«, kar je natanko Hitlerjeva fraza za Jude. In mediji? Kakopak, »sovražniki ljudstva« – Stalinova klasika.

Hkrati pa ameriški predsednik ni nikoli skrival svoje fascinacije nad diktatorji. Severnokorejec Kim Jong-un je zanj »genij«, egiptovski Sisi »najljubši diktator«. Idi Amin? »Kompliment!« pravi Soyinka in dodaja, da bi Trump moral biti ponosen, da je v takšni družbi. Navsezadnje je večkrat odkrito pokazal, nad kom in nad čim se navdušuje.

A ni samo Soyinka zaradi svojih besed ostal brez vizuma. Od januarja 2025 so vizume izgubili: kostariški nobelovec za mir Óscar Arias (Trumpa je označil za »rimskega cesarja«), južnoafriški ambasador Ebrahim Rasool (obtožil ga je za belskega supremacista), britanski punkerji Bob Vylan (kritika IDF).

Šest tujcev je ostalo brez vizuma zaradi izjav o umoru Charlieja Kirka, kolumbijski predsednik Petro, ki se je udeležil propalestinskih protestov, pa je dobil »le« grožnjo o odvzemu vizuma. Je to efektivna migracijska politika ali tiranija? Za demokracijo in svobodo izražanja je to vsekakor katastrofa.

Amerika, nekdanja svetilnica demokracije, postaja trumpovska bananovina, ki preganja kritike in slavi diktatorje. Prvi amandma ameriške ustave, ki zagotavlja pet temeljnih svoboščin (svoboda vere, svoboda govora, svoboda tiska, svoboda zbiranja, svoboda peticije), pa očitno velja le za Trumpa. Ameriška demokracija umira v tišini.