Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal, da bodo pomorskim napadom v vzhodnem Tihem oceanu in v Karibskem morju proti mamilarskim kartelom sledili napadi na kopnem, čeprav dodatnih podrobnosti ni navedel.

"Glede kartelov bomo zdaj začeli napadati na kopnem. Karteli vodijo Mehiko. Zelo, zelo žalostno je gledati, kaj se je zgodilo v tej državi. Ampak karteli jo vodijo in vsako leto v naši državi ubijejo od 250.000 do 300.000 ljudi," je Trump dejal v pogovoru za televizijo Fox News.

Predsednikove izjave prihajajo po ameriškem napadu na Venezuelo pretekli konec tedna, v katerem so v Caracasu zajeli tudi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. V okviru kampanje boja proti mamilarskim kartelom so ZDA od septembra ubile tudi več kot sto ljudi v napadih na ladje, ki so domnevno prevažale droge, tarča so bila tudi že venezuelska pristanišča.

Napadi v Mehiki bi še bolj zaostrili napetosti v regiji. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v ponedeljek dejala, da Ameriki - Severna in Južna - ne pripadata nobeni velesili. Trump pa je v nedeljo pozval mehiško voditeljico, naj mu dovoli poslati ameriške vojake v boju proti kartelom v Mehiki, kar je po njegovih besedah zavrnila.

Medtem se je kolumbijski predsednik Gustavo Petro s Trumpom dogovoril za "skupni ukrep" proti gverilcem, ki tihotapijo kokain, na meji z Venezuelo, je v četrtek sporočil kolumbijski notranji minister Armando Benedetti. Voditelja sta se v sredo prvič po ameriškem napadu na Venezuelo pogovarjala po telefonu, potem ko je Trump z vojaško akcijo zagrozil tudi Kolumbiji.

Trump in Petro sta se po navedbah Benedettija zavezala k skupnim ukrepom proti zadnji večji kolumbijski oboroženi gverilski skupini Nacionalni osvobodilni vojski (ELN). Kolumbija jo obtožuje napadov in ugrabitev kolumbijskih vojakov ter umikov v zaledne baze v Venezueli.

Petro je Trumpa prosil, naj "pomaga močno udariti po ELN na meji z Venezuelo", saj je po mnenju kolumbijskega voditelja potrebno gverilce napasti tako v njihovem zaledju kot tudi na kolumbijskih tleh, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kolumbija in Venezuela si sicer delita kar 2200 kilometrov dolgo mejo, kjer se različne oborožene skupine borijo za nadzor nad dobičkom od trgovine z drogami, nezakonitega rudarjenja in tihotapljenja.

Petro je kljub ostrim izmenjavam med voditeljema v zadnjih dneh, v katerih ga je Trump označil za preprodajalca drog, sprejel njegovo povabilo na srečanje v Washingtonu.

Pozneje v četrtek je vodja ločene uporniške skupine na sestanek pozval druge gverilske poveljnike, na katerem bodo razpravljali o ameriški odstranitvi Madura.

"Vemo, da smo imeli v preteklosti nesoglasja (...) ampak danes se soočamo s skupnim sovražnikom (ZDA)," je dejal Ivan Mordisco, vodja razpuščenega oboroženega gibanja Farc, ki naj bi prav tako imel baze v Venezueli.

"Nujno vas vabimo na vrh uporniških poveljnikov iz Kolumbije in celotne Amerike (obeh celin, op. STA)," je Mordisco navedel v videoposnetku, poslanem medijem. Dodal je, da bi morale rivalske uporniške skupine sodelovati proti "vsem oblikam imperialistične agresije" ter "ustvariti veliko uporniško fronto, da preženejo sovražnike".