Predsednik ZDA Donald Trump je danes ustanovil Odbor za mir, ki je bil sprva zasnovan za upravljanje Gaze po vojni, nastaja pa kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz. Odbor, ki bo po Trumpovih besedah sodeloval tudi z Združenimi narodi, bodo sestavljali voditelji držav. Sodelovanje jih je potrdilo več kot 30, številni pa so še neodločeni.

"Ta odbor lahko postane eden najvplivnejših organov, kar jih je bilo kdaj ustvarjenih," je Trump danes povedal ob podpisu ustanovne listine Odbora za mir ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v švicarskem Davosu. Dodal je, da bo novoustanovljeni odbor sodeloval tudi z Združenimi narodi.

V daljšem nagovoru pred podpisom je ponovil še nekaj poudarkov iz svojega govora na forumu v Davosu v sredo. Hvalil je dosežke svoje vlade, opisoval "uspešna" vojaška posredovanja ZDA, med drugim v Iranu in Venezueli, ter našteval vojne in spopade, ki jih je po lastnih besedah že končal ali jih še bo. Dejal je tudi, da kmalu pričakuje konec vojne v Ukrajini, in da bodo kmalu "pogasili vse požare" v Gazi.

Odbor za mir, ki ga bo predsednik ZDA vodil sam, je bil prvotno zasnovan prav v okviru njegovega mirovnega načrta za Gazo kot nadzorni organ, v tej obliki je njegovo ustanovitev z resolucijo podprl tudi Varnostni svet ZN.

Vendar bo glede na vsebino ustanovne listine očitno namenjen širšemu reševanju kriz po svetu in "zagotavljanju trajnega miru" na območjih konfliktov.

Sestavljali ga bodo voditelji držav ali vlad, ki jih bo k sodelovanju povabil Trump, ki se je imenoval za predsednika odbora in hkrati predstavnika ZDA.

Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem več kot 50 držav, približno 35 jih je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP že sprejelo povabilo, med njimi Madžarska, Argentina, Izrael, Belorusija, Egipt, Turčija, Katar, Kosovo, Kazahstan, Savdska Arabija, Indonezija in Pakistan.

Voditelji Argentine, Madžarske, Indonezije, Kazahstana in Kosova so bili danes tudi med približno 20 prisotnimi, ki so podpisali ustanovno listino.

Mandat članic odbora naj bi trajal tri leta, predsednik odbora jim mandat lahko tudi podaljša, stalno članstvo pa si države lahko zagotovijo z vplačilom milijarde dolarjev v prvem letu delovanja odbora.

Številne države odločitev o pridružitvi odboru še preučujejo. Trump je v sredo zatrdil, da je njegovo vabilo sprejel tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki pa je pred tem sporočil, da ga zunanje ministrstvo še preučuje. Povabilo je prejel tudi papež Leon XIV., ki po navedbah Vatikana prav tako še ni sprejel odločitve, podobno velja tudi za Kitajsko, ki se sicer zavzema za mednarodni sistem z Združenimi narodi v središču.

Več držav je bilo namreč skeptičnih glede oblikovanja tovrstnega organa, ki bi lahko spodkopaval obstoječo mednarodno ureditev na čelu z ZN.

Norveška in Švedska sta že zavrnili sodelovanje v odboru, podobno so nakazali tudi v Parizu, skeptičen je tudi London.

Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je izrazila nelagodje zaradi potencialnega sodelovanja ruskega predsednika Putina v odboru, ki naj bi spodbujal mir, medtem ko se nadaljuje vojna v Ukrajini.

Slovenija se prav tako ne bo pridružila odboru, kar je danes potrdila tudi vlada. Premier Robert Golob je pred tem v sredo kot glavni pomislek navedel, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini ZN.