Vendar pa je vodja senatne večine Mitch McConnell v torek zvečer po zasebnem sestanku senatnih republikancev priznal, da trenutno nima dovolj glasov, da bi preprečil zaslišanje dodatnih prič, med njimi tudi nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost ZDA Johna Boltona, ki je bil proti Trumpovim poskusom izsiljevanja Ukrajine z zadrževanjem vojaške pomoči v zameno za preiskavo predsedniškega kandidata demokratov Josepha Bidna.
Trumpovi odvetniki trdijo, da ni nikoli šlo za povezovanje enega z drugim, torej da Trump ni zadrževal pomoči, dokler Ukrajina ne bo razglasila preiskave. Bolton v rokopisu svoje nove knjige, ki je bila predana v potrditev Svetu za nacionalno varnost, če v njej morda ni kakšne državne skrivnosti, piše, da mu je Trump povedal, da počne z Ukrajino natanko to, kar mu očita obtožnica.
Bela hiša, pod katero spada Svet za nacionalno varnost, je Boltonu sedaj sporočila, da ima njegov rokopis bistveno količino zaupnih informacij in ga ne more objaviti v sedanji obliki. Vsem je jasno, da gre za poskus Bele hiše, da zadrži uradno objavo številnih nerodnih podrobnosti iz Bele hiše okrog Ukrajine in drugih, ki lahko škodijo Trumpu in republikancem pri ustavni obtožbi in kasneje na splošnih volitvah novembra.
Trump je Boltona že napadel na Twitterju. Skušal ga je užaliti z navedbo dejstva, da v senatu ni dobil potrditve za položaj veleposlanika ZDA v ZN v vladi Georgea Busha mlajšega. Bush ga je potem imenoval med senatnimi počitnicami začasno. "Rotil me je, naj mu uredim službo, za katero ni potrebna senatna potrditev. Če bi ga poslušal, bi bili danes že v šesti svetovni vojni," je tvitnil Trump o človeku, ki ga je sam imenoval na položaj, čeprav je vedel, da je eden največjih republikanskih zunanjepolitičnih jastrebov.
Trump pravi, da je Boltona odpustil po 17 mesecih septembra lani, Bolton pravi, da je šel sam, ostaja pa vprašanje, zakaj je bil sploh imenovan na visok položaj v Trumpovi vladi. Odgovor je morda enostaven, saj nihče z ozadjem, veščinami in znanjem ni hotel sprejeti položaja razen Boltona, čeprav je Trump osvojil republikansko predsedniško nominacijo tudi z napadi na vojno v Iraku leta 2003, ki jo je pomagal skuhati Bolton.
Trditve v Boltonovi doslej še neobjavljeni knjigi je spravil v javnost New York Times, ki je lahko prišel do tega le preko Boltona ali nekoga v Beli hiši, ko je bil rokopis na varnostnem pregledu.
Nastala je zmešnjava, ki je zmotila scenarij poteka ustavne obtožbe Trumpa v senat. Trumpovi odvetniki so v torek zvečer sklenili zagovor tudi s pozivi, da naj se Boltonovih izjav ne upošteva in naj se sojenje konča z oprostitvijo. Četudi je vse, kar trdi Bolton, res, naj to ne bi bilo dovolj za odstavitev predsednika ZDA.
Včeraj so senatorji tožilcem in odvetnikom začeli zastavljati vprašanja, kar se bo nadaljevalo v četrtek, v petek pa bo ključno glasovanje o tem, ali bodo zaslišali dodatne priče. Demokrati nimajo 67 glasov, kolikor jih je potrebnih za obsodbo Trumpa, vendar pa, kot kaže, McConnell tudi nima 51 glasov, kolikor jih je potrebnih, da se prepreči zaslišanje dodatnih prič oziroma Boltona v senatu.
Več bo jasnega v petek, ko bodo o pričah glasovali. Vprašanja senatorjev ne bodo prinesla nič novega, saj bo vsaka stran trdila še naprej to, kar je trdila doslej. Demokrati, da je Trump kriv, njegovi odvetniki pa, da je nedolžen in tudi če ni nedolžen, je to, kar je storil, mačji kašelj.
Za malce razburjenja je včeraj poskrbel Lev Parnas, to je ameriški poslovnež ukrajinskega rodu, ki je skupaj s Trumpovim odvetnikom Rudyjem Giulianijem rovaril po Ukrajini proti Bidnu, kar je sam javno priznal. Povedal je tudi, da je Trump za vse to vedel, saj je vse sam naročil.
Vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer mu je priskrbel vstopnice za ogled senatnega sojenja Trumpu z enim samim razlogom, da jezi občutljivega predsednika in ga morda sprovocira v kakšno neumnost. Parnas je dejal, da je pripravljen pričati v senatu, da je vse, kar pravi ustavna obtožba proti Trumpu, res.
