Analitiki v ZDA to vidijo kot veliko popuščanje Rusiji, ki podpira režim Bašarja Asada.

Program je leta 2013 uvedel predsednik Barack Obama, ki ni hotel posredovati v sirski državljanski vojni. O učinkovitosti programa so dvomili tudi člani Obamove vlade, vendar pa ga niso želeli prekiniti.

Obama je učinkovitost programa sam končal leta 2015, ko so Rusi v Sirijo poslali svoje vojake, predsednik ZDA pa ni hotel odgovoriti z večjo vpletenostjo svojih sil oziroma opremljanjem upornikov s protiletalskim orožjem.

Trump naj bi se za ukinitev programa odločil pred srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Hamburgu 7. julija. Rusija je vse od začetka zahtevala, da ZDA ustavijo oboroževanje in urjenje upornikov, ki se borijo proti njenemu zavezniku Asadu.

Ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley je še maja zatrjevala, da miru v regiji ne bo, dokler bo Asad na oblasti, odločitev Trumpa pa bi lahko pomenila, da so se ZDA odpovedale vztrajanju pri Asadovem odhodu s položaja.

Trump se je s Putinom dogovoril za premirje na jugozahodu Sirije, kjer delujejo uporniki s podporo Cie. Konec oboroževanja in urjenja naj bi podprla tudi Jordanija, kjer je prav tako deloma potekal program.

Trumpova vlada namerava sicer še naprej pomagati kurdskim upornikom in drugim, ki se borijo proti Islamski državi (IS). Svet za nacionalno varnost in Cia medijskega poročanja ne komentirata.