Trump članicam Nata: Premalo dajete za skupno obrambo

Ameriški predsednik Donald Trump je na prvem srečanju s preostalimi voditelji članic zveze Nato pozval, naj zaveznice končno prevzamejo pošten delež pri zagotavljanju skupne obrambe in postavil pod vprašaj zadostnost zastavljenih ciljev. Največ prahu dviga vprašanje, zakaj ni Trump izrecno podprl temeljnega zavezniškega člena o skupni obrambi.

Potem ko je ameriški obrambni minister James Mattis pred meseci v Bruslju poudaril, da Nato ostaja pomemben temelj za ZDA in celotno čezatlantsko skupnost, in ko je zatem zunanji minister Rex Tillerson to sporočilo ponovil, Trump ni izrecno podprl Nata, konkretno temeljnega zavezniškega načela o skupni obrambi.

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je v odzivu na dvome in razočaranje poudaril, da je bil Trump jasen tako glede ameriške zavezanosti zvezi Nato kot glede pričakovanj, da naj zaveznice vendarle prevzamejo pošten delež pri zagotavljanju skupne obrambe.

Trump je simbolno odkril obeležje v spomin na teroristični napad 11. septembra, posvečeno petemu členu o skupni obrambi, ki veleva, da je napad na eno zaveznico napad na vse in ki ga je Nato prvič in doslej edinkrat sprožil po napadu na ZDA. S tem je odločno izrazil zavezanost Natu, je svoje besede podprl Stoltenberg.

Trumpovo sporočilo je opisal kot zelo neposredno in odkrito. Del tega sporočila je tudi Trumpova ocena, da cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo nezadosten oziroma "goli minimum".

Ob tem je ponovil, da so dejanja še pomembnejša od besed, in spomnil na ameriški predlog proračuna izpred nekaj dni, ki predvideva 40-odstotno zvišanje financiranja ameriške navzočnosti v Evropi.

Zagotavljanje pravičnejše delitve bremen, ki se nanaša zlasti na potrebo po krepitvi obrambnih izdatkov evropskih zaveznic in Kanade, vključuje pa tudi razvoj zmogljivosti in prispevek v operacijah, je bila ena od dveh osrednjih tem tokratnega mini vrha Nata, ki je trajal le en dan oz. večer.

Cilj zaveznic, da se bodo v desetih letih čim bolj približali cilju dveh odstotkov BDP za obrambo poleg ZDA izpolnjujejo le Grčija, Velika Britanija, Estonija in Poljska, blizu pa so Romunija, Litva in Latvija.

Voditelji so se včeraj dogovorili za redno letno poročanje z nacionalnimi načrti za krepitev obrambnih dejavnosti. Prvega naj bi pripravili do decembra. V njih naj bi podrobno opredelili finančni vidik, razvoj zmogljivosti in prispevke v operacijah.

Slovenija je s približno odstotkom po deležu BDP za obrambo med najslabšimi. Sploh najslabša pa je po deležu obrambnega proračuna za investicije.

Slovenska vlada je maja sprejela sklep, da bo letos za obrambne izdatke zagotovila dodatnih 24 milijonov in v prihodnje do leta 2025 vsako leto najmanj 30 milijonov več. Obrambni izdatki Slovenije naj bi do leta 2025 dosegli 1,2 odstotka BDP, kar je daleč od cilja.

Slovenija mora posodobiti svoje obrambne sile, je poudaril premier Miro Cerar ob prihodu na vrh zveze Nato v Bruslju. Premier ob tem izpostavlja, da je Slovenija v Natu zelo priznana kot država, ki prispeva vojake v misije in skupne akcije, s čimer kompenzira premajhen finančni prispevek.

V povezavi z drugo osrednjo temo je glavna novica, da bo Nato postal član globalne koalicije za boj proti teroristični skupini Islamska država. To je eden od elementov novega načrta za krepitev Natove vloge v boju proti terorizmu, ki so ga sprejeli voditelji.

Vse zaveznice sicer individualno že sodelujejo v koaliciji za boj proti IS. Tudi Nato koalicijo že podpira z zagotavljanjem informacij z zračnim opozorilnim in nadzorovalnim sistemom awacs ter z urjenjem iraških in afganistanskih sil.

Članstvo Nata kot organizacije je močno politično sporočilo enotnosti in zavezanosti v boju proti terorizmu. Poleg tega bo pristop organizacije h koaliciji izboljšal praktično usklajevanje v koaliciji. Ne spreminja pa članstvo v koaliciji narave Natove vloge v boju proti IS. Zavezništvo ne bo izvajalo bojnih operacij.

Načrt za okrepitev Natove vloge v boju proti terorizmu vključuje še razširitev prispevka zavezništva v boju proti IS s krepitvijo dejavnosti sistema awacs, izmenjave informacij in oskrbe z gorivom v zraku, z urjenjem afganistanskih sil in vzpostavitvijo nove protiteroristične celice na sedežu Nata.

Mini vrh, prvo srečanje zaveznic v novem domu, je bil sicer predvsem velika predstava z namenom prepričati novega ameriškega predsednika o pomenu zavezništva.

Trump je namreč kmalu po izvolitvi za predsednika najvplivnejše zaveznice Nato označil za "zastarelo" organizacijo in postavil pod vprašaj temeljno načelo o skupni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse.

V Bruslju so s preleti vojaških letal, dvigom zastav in odkritjem dveh spomenikov, simbolov združene Evrope in čezatlantske solidarnosti, odprli nov sedež zveze Nato. Trump je ocenil, da je nov dom "lep" in podrezal zaradi stroškov zanj: "Nikoli nisem vprašal, koliko je nov sedež Nata stal. Tega ne želim storiti. Je pa lep."

Nov dom zavezništva, ki naj bi bil nared pred dvema letoma, je sicer stal okoli 1,2 milijarde ameriških dolarjev. Stavba stoji na mestu, kjer je bila nekoč belgijska letalska baza, ki je bila v drugi svetovni vojni bombardirana z vseh strani. Med gradnjo so tam našli štiri neeksplodirane bombe.

Ob glavnem vhodu v stavbo sta spominski obeležji - ruševini berlinskega zidu in newyorških dvojčkov, ki sta ju včeraj simbolno odkrila nemška kanclerka Angela Merkel in Trump.

Nov dom za Nato, ki je bil ustanovljen pred 70 leti v obrambo Zahoda v hladni vojni, pomeni začetek novega poglavja. Je simbol močnega, prilagodljivega zavezništva. To je najsodobnejša, okolju prijazna stavba. To je sedež 21. stoletja za zavezništvo 21. stoletja, je še izpostavil šef Nata Stoltenberg.