Trump besnel zaradi "nesnage", ki je njegove sodelavce ožigosala za "gade" in izdala skrivnosti Bele hiše

Kampanja ga želi tožiti zaradi kršitve pogodbe o zaupnosti, ki jo je moral skupaj z drugimi podpisati pred zaposlitvijo v Beli hiši, čeprav gre za prazno grožnjo, saj so po mnenju ustavnih pravnikov takšne pogodbe v nasprotju s 1. amandmajem in sodišča tožniku ne bodo dala prav.

"Nizki uslužbenec, ki sem ga komajda poznal, Cliff Sims je napisal še eno v vrsti dolgočasnih knjig na temelju izmišljotin in domišljije. Pretvarjal se je, da je povezan, čeprav ni bil nič drugega kot navaden postrešček. Podpisal je pogodbo o zaupnosti. Je nesnaga!", je tvitnil Trump o nekdanjem uslužbencu urada za komunikacije Bele hiše.

"No se je začelo. Povsem pričakovano," pa pravi Sims in dodaja, da ga napadi ne skrbijo, ker "Jezus" ve, kakšen je in ga Trumpove opredelitve ne zanimajo.

Sims v knjigi niza primere zmešnjave, zahrbtnosti, spotikanj in hinavščine v Trumpovi Beli hiši, kar je presenetljivo le s tega vidika, da ne gre za nobenega levega kritika predsednika ZDA, ampak človeka, ki je verjel v Trumpa skozi kampanjo in uvodoma v Beli hiši.

Tako vsaj pravi, ko skuša s televizijskimi nastopi povečati naklado svoji knjigi z naslovom "Ekipa gadov: Mojih 500 izjemnih dni v Trumpovi Beli hiši".

Sims je v knjigi sicer bolj kot do predsednika kritičen do sodelavcev, ki bi morali biti po Trumpovih zagotovilih najboljši ljudje na svetu, saj je večkrat zatrdil, da zaposluje le najboljše, najsposobnejše in najpametnejše ljudi. Sicer le do takrat, ko jih odpusti, nakar postanejo leni in zabiti. Številni taki, kot je Sims, potem skušajo bolečino zaradi uničenega slovesa ublažiti s honorarjem za knjigo.

"To je zgodba o svojati političnih outsiderjev, ki so prihrumeli v Belo hišo, in o uslužbencih, ki se niso znali odločiti, ali je služenje domovini enako služenju predsedniku ali spodkopavanju predsednika," razlaga Sims.

Navedbe v knjigi so malce nerodne za Trumpovo ekipo, saj Sims na primer svetovalko Kellyanne Conway, ki predsednika redno ognjevito zagovarja na televizijah, opredeli kot največjo izdajalko negativnih informacij medijem.

To je morda presenečenje, kaj drugega pa v knjigi ni novega. Sims o svetovalcu Stephenu Millerju piše, da grdo govori o beguncih in priseljencih, kar ni nobena skrivnost.

Sims je v knjigi kritičen tudi do samega sebe in priznava, da je bil sebičen, strahopetec in pač noro ambiciozen.